Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
24. oktobra, 2007 (3600 bralcev)
Nedelja, 28. 10. 2007
Klavdi in Joli



Ko začne jeseni odpadati listje, se v Mariboru vsako leto zgodi ekstrakt mrtvila – Borštnikovo srečanje. Na rednem letnem zasedanju varuhov slovenske besede je bila Žolta kronika priča teoretski potrditvi profesorja Lukana o esenci preimenovanja (treh) umetnikov Janšatov. Zavestno in dobesedno kopiranje – prej ko da bi odprlo kaj novega – priča o preimenovanju, katerega osrednji namen ni politična gesta, temveč samopromocija. Žolta kronika manever posega v zasebnost ocenjuje za manj talentiran. Absolutno ga ne moremo primerjati s prozorno strategijo SDS in Urške Bačovnik, ki je končno odprla usta na da/ne anketno vprašanje o njeni prihodnosti kot glavni kandidatki za spremljevalko Janeza Janše number 01. Nedolžno, zaljubljeno je obljubila poroko. Seveda, po slovensk: Slovenijo bo rešila ženska, cankarjanska mati, ki bo verjetno to tudi kmalu postala.

Žolta kronika ne more mimo Sneguljčice sindroma, kdo je najlepši v deželi tej. Je torej kip Jožeta Pučnika preveč lep in meče senco (skorajda oslovsko) na šefa Ministrstva za kulturo RS Vaska Simonitija, ali si ga je za konkurenco vzel prvi v deželi tej, živeč v izobilju in raju z Urško, Janez? Morda dvornemu kiparju pri naročilu niso posredovali prave predloge, morda Pučnikova fotografija ne ustreza EU ali SDS standardom, morda njegov izraz ni bi dovolj trpeč, da bi ljudstvo doumelo njegovo pomladniško disidentstvo.

Na Borštnikovem srečanju je leglo konservativizma, ki ga sestavljajo adepti teorije slovenski-narod-je-vzniknil-na-žlahtni-prsti-slovenskega-jezika, znova in znova vneto branil primat dramatike za teater. Žolta kronika pa se sprašuje, kje se je izgubila solidarnost za slovensko knjigo? Ministrstvo za kulturo RS je z zakonom o javni agenciji za knjigo tej materializirani obliki slovenskega jezika izrazito nenaklonjen. Ali gre za popolno alienacijo od dialektičnega materializma k najčistejši metafiziki? Žolta kronika zato lansira novo tezo: knjig ne potrebujemo, saj klena slovenska beseda odmeva z odra.

Po mestnih LPP progah se je, kot je Žolta kronika že napovedala, začela avantura. Nič hudega sluteči meščani se izgubljajo na LPP postajališčih, ki niso adekvatno ažurirana. Namesto da bi lepili nalepke s številkami na postajališča, so se ukvarjali z risanjem labirintov v nefunkcionalni knjižici, v tem terminu že poglobljeno obdelanem fenomenu.

Žolta kronika je najmanj zgrožena, če že ne pred razlitjem žolča, ker slovenski politikanti ne zmorejo rešiti stanovanjskega problema družine Strojan – nacionalne sramote, ki reci in piši traja že več kot 365 dni. Žolta kronika opozarja klerikalno obarvano oblast, da za 12 postaj križevega pota ne potrebuješ enega leta, tudi če hodiš po kolenih. Kje se je izgubil čut za sočloveka? Zakaj ostaja karitativnost kot blažev žegen zgolj na jeziku? Sicer pa se lahko potolažimo, da predsednik vlade podobno kot trije danes že omenjeni umetniki, skrbi zgolj za promocijo družine, ki se jim bo za 12 ur rešil stanovanjski problem. Žolta kronika znova zaznava dogodke iz prihodnosti: družini Strojan napoveduje začasno rešitev stanovanjskega ali vsaj bivalnega problema, ko jih bodo kot živ dokaz privedli na od EU zaukazano konferenco o romski problematiki. Zgolj deklarativna EU direktiva bo svoj človeški obraz pokazala tako, da bo poskrbljeno za dostojno bivanje Strojanovih na dan nastopa in obravnavanja.

V ekstra žoltavo minuto tokrat letijo vsa neokusna sprenevedanja in pridiganja o koščku kruha. Nastajajo hude eksprertize in analize, vse brez prave podlage. Žolta kronika naj vas torej razsvetli, da je najboljši kruh na Slovenskem pekel Miš Maš, ki ga je iz naših krajev pregnala pregovorna slovenska zavist, nizki udarci in neborbenost slovenskega življa. Žolta kronika vam predlaga, da si sami spečete kruh in ga pojeste z užitkom: še svežega, s putrom ali marmelado, na njem se lahko na debelo znajde (ali zaradi standarda ne) pašteta, dva do tri dni star pa se najbolj prileže namočen v vinu. Za vse doječe matere pa ga ni čez pohane bele kruhove šnite. Vsekakor pa si drobtino ali dve prihranite za zamašitev ušesnih kanalov.

Za vas sta z non-stop 24urnikom volili in se v špeglu gledali Klavdi in Joli za Žolto kroniko.


Komentarji
komentiraj >>