o novem poskusu vlade, da se izogne odločbam ustavnega sodišča o izbrisanih
Kljub temu da smo prejšnji teden pri nas imeli dva praznika, so na plano vseeno prišle pomembne stvari. Ena izmed njih je kakopak vladni predlog ustavnega zakona za izbrisane, s čimer oblast še naprej ne spoštuje odločbe ustavnega sodišča in hoče z ustavnim zakonom zaobiti 'ukaze' iz ustavnega sodišča. Pomenljivo je tudi, da je bil predlog predstavljen ravno pred prazniki in ni bil usklajen z opozicijo, ki je vsaj v teoriji proti vladnim idejam, da izbrisani ne bi dobili odškodnin in da bi vse obravnavali individualno, s čimer hoče vlada eliminirati osebe, ki bi jim krivica morala biti že zdavnaj povrnjena.
Seveda, približuje se leto predsedovanja Evropski uniji, pa bi vlada rada dokazala, da hoče razrešiti problem Izbrisanih, a bo to z dokumenti, ki imajo nacionalističen pridih in pa populistične zagovore kršenja ustave, težko naredila. Da niti ne naštevamo vseh pogojev, ki bi jih po tem predlogu morali prikazati izbrisani, da bi jim bila povrnjena pravica do stalnega prebivališča, ki jim je bila leta 1992 protizakonito odvzeta. Druga varianta, zakaj je prišel predlog ustavnega zakona na dan pred prazniki, je lahko ta, da se notranji minister Dragutin Mate kot nosilec projekta do sedaj ni obnesel pri Izbrisanih in še marsikje drugje, pa je zato hotel zmanjšati pozornost z izbiro datuma. To se mu ni obneslo, saj je dobil veliko kritik tako s strani opozicije kot nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s slovenskim birokratskim genocidom. Kar se tiče datuma objave, se je nenazadnje 29. oktobra Sloveniji kot nasprotni stranki v primeru Makuc in drugi proti Sloveniji iztekel rok za vložitev odgovora na tožbo enajstih izbrisanih prebivalcev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.
Bi pa morala tudi opozicija dvakrat premisliti, preden povzdiguje glas proti kršenju človekovih pravic Izbrisanim, saj tudi ona, ko je bila na oblasti, zaradi kalkuliranj ni hotela ali pa ni znala popraviti krivice Izbrisanim. Lahko je biti glasen po bitki in obtoževati drug drugega oziroma če opoštevamo besede predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča, zakaj LDS kot največja takratna koalicijska stranka ni znala sanirati problema: 'Zaradi nasprotovanja SD-ja. Zelo simple. Zaradi dogovora med Pahorjem in Bohincem, da tega oni ne bodo prevzeli nase. Tako simple je to'. Težko je verjeti takšnim poenostavljanjem, so pa bolj kredibilne kritike s strani nekaterih nevladnih organizacij in strokovnjakov za ustavno pravo.
Tako Mirovni Inštitut, Amnesty International, Matevž Krivic in še drugi opozarjajo, da gre za nov niz diskriminatornih ukrepov proti Izbrisanim, namesto da bi se dejansko nekaj ukrenilo v zvezi z dvema odločbama ustavnega sodišča, ki jasno nalagata povrnitev stalnega prebivališča vsem, ki so bili izbrisani iz registra stalnih prebivalcev 26. decembra leta 1990. To je sicer jasno marsikateremu državljanu, a kaj ko slovenska politika te sramote zaradi praktičnih razlogov, tudi zaradi negativne nastrojenosti slovenske javnosti proti izbrisanim, zaradi česar je kalkulirala levica ob zadnjem vladajočem mandatu, očitno ne bo rešila v prid Izbrisanim še kar nekaj časa.
Tipična in simptomatska je bila tudi izjava predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta v zadnji Sobotni prilogi. Tam je Peterle dejal, da je treba primere reševati individualno, ker gre za kompleksno situacijo. In to govori človek, ki se predstavlja kot predsednik vseh Slovencev – katerih že? Človek, ki je do sedaj šefa svojega volilna štaba Marka Pogorevca postavil v kot, ker mu je populist in koprski župan Boris Popovič dejal, da bo proti njemu izvedel protikampanjo s plakati, če Pogorevca ne bo odstavil, ker mu je ta storil zlo.
Ne glede na to, kaj imata Popovič in Pogorevc še iz časov, ko je bil slednji generalni direktor Policije, seveda, Popovič sedaj nima več nič proti Peterletu in bo celo volil zanj in to Peterleta ne moti, samo da bi bil izvoljen. Tudi to, da je šel denar za tisk plakatov v prazno, ni več važno. To pa je klavrna realnost politike in potem se ne moremo čuditi, da Izbrisane prej uporablja za politično kampanjo, kot pa da bi resno hoteli rešiti problem Izbrisa, ki je veliko bolj pomemben od kampanj, Popovičev in Peterletov, ki sebe predstavljajo za zavedne Slovence in velike osamosvojitelje.
ODPOVED: komentar je spisal Urh.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
kultivator Matej in Boris sta se ukvarjala s krizo v Bosni in Hercegovini
Intervju Urh in Matej Š. sta se pogovarjala s predsednikom stranke Krščanskih socialistov Andrejem Magajno
Intervju Urh, Matej J. Boris V so se pogovarjali s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem
Kultivator Urh in Matej J. sta se ukvarjala s poročilom o delovanju RTV-ja prvih 9 mesecev v letu 2007
Zeitgeist ekipe APR z naslovom "predsedniške volitve - prvi krog"
Terminal: z naslovom :"LIBERALI VS. NARODNJAKI, MILIJONTIČ" izpod prstov Iva Podržaja
Drogerija: z naslovom: "ibogain" izpod prstov Jankoviča
APR intervju I z naslovom "štirje ločeni intervjuji in poglobljena analiza o Kosovski problematiki, ki jo je pripravil Boris - vse v zvočni obliki!! "
(tudi) vredno ogleda:
Kultivator z naslovom "Enotni ali enoumni v zmagi? " izpod prstov ekipe "sunitski trikotnik smrti"
APR Intervju: Vladimir Vodusek
Komentarji
komentiraj >> Re: nov predlagan ustavni zakon za Izbrisane
bojan [06/11/2007]
dobro, dobro, ampak kje je zdej zeitgeist!?
odgovori >>
Re: nov predlagan ustavni zakon za Izbrisane
anonimni alkoholik [06/11/2007]
Evo ga pod imenom Zeitgeist. Ali pa na prvi strani.
odgovori >>