1. CD disk ena, 1 (oni) 10-5-60 the long ryders 3.12
CD bill frisell, 8 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19
10-5-60, uvodna pesem z istoimenskega prvega EPja ameriške zasedbe The Long Ryders, objavljenega 1983. leta. Tole je oddaja Moč pesmi, posebna oddaja o nadčasnih pesmih iz Amerike in okolice, vsako prvo sredo v mesecu v okviru redne tedenske oddaje Izven zakona. Pripravljam jo Milko Poštrak, tudi tokrat s pomočjo Jureta. Nocoj se bomo spomnili zasedbe The Long Ryders in to iz več razlogov. Namreč iz več razlogov prav nocoj. Najprej: nedavno je izšla koncertna plošča skupine The Long Ryders s posnetki z njenih nastopov leta 2004, ko se je skupina po sedemnajstih letih ponovno zbrala za par nastopov po Veliki Britaniji. Tisto koncertno ploščo z naslovom Live 2004, State of Our Reunion, bomo poslušali tudi v oddaji Koncert Radia Študent.
Skupino The Long Ryders smo na Radiu Študent sproti in izdatno poslušali že od konca osemdesetih let in v prvi polovici devetdesetih, tudi in predvsem po zaslugi takratnega sodelavca Radia Študent, Janeta Webra. Kljub temu ali prav zato pa nam je ostalo nekaj plošč te pomembne ameriške zasedbe, znanilke preporoda koreninskega rocka, na country in druge tradicionalne ameriške kulturne oblike vezanih sodobnih izraznih slogov, prežetih z izkušnjo punka. Ostala nam je recimo dvojna pregledna zbirka The Long Ryders Anthology, za katero se ne morem spomniti, ali smo jo takrat, ko je izšla, torej 1998. leta, predstavljali na našem in vašem Radiu Študent ali ne. Kakorkoli, za mlajše poslušalke in poslušalce verjetno ne bo odveč obujanje spominov in izpostavljanje povezav preteklosti s sedanjostjo, čemur je tale oddaja, torej posebna oddaja Moč pesmi, prvenstveno tudi namenjena.
V pesmi 10-5-60 ste gotovo zasledili kitarski riff, ki vas je nezmotljivo spomnil na The Rolling Stones, recimo na Honky Tonk Women. The Long Ryders pa so začeli, kar nenazadnje ponazarja tudi oglas, ki ga je v začetku osemdesetih v časopisu Recycler v Los Angelesu objavil Sid Griffin, zato, da bi obujali duha in zvoke skupin, kakršne so bile The Byrds, Seeds, Standells in podobne. Sid Griffin je namreč z oglasom, v katerem je omenjal te skupine, iskal pevca in kitarista za bodočo zasedbo, ki se je poimenovala tudi po razvidnem drobcu iz ameriške zgodovine, po mitološkem divjem zahodu in jezdecih na dolge proge, po filmu Walterja Hilla iz 1980. leta, The Long Riders. Navezava na The Byrds je očitna v obliki zapisa imena: The Byrds ali Ptice so svoje ime zapisali z y in ne z i-jem, prav tako so The Long Ryders Jezdeci z y in ne i-jem. A vse to, spoštovane poslušalke in poslušalci, verjetno tako ali tako že veste.
Preden povem še par podatkov o okoliščinah nastanka zasedbe The Long Ryders, poslušajmo še eno pesem z omenjenega prvega Epja skupine The Long Ryders iz 1983. leta, naslov ji je And She Rides.
2. isti CD, 2 (oni) AND SHE RIDES the long ryders 4.32
Kitarist, pevec in pisec pesmi Sid Griffin, rojen v Louisvillu v Kentuckyju, je odraščal ob country glasbi, v šestdesetih pa se je navdušil nad Bobom Dylanom in Beatli. 1977. leta se je preselil v Los Angeles, kjer je najprej igral v punk zasedbi Death Wish, nato v podobni skupini The Unclaimed. Ko je zapustil to skupino, je s seboj odpeljal basista Barryja Shanka in bobnarja Matta Robertsa ter krajši čas delal v kvartetu, v katerem je bil tudi Steve Wynn, ki se ga seveda spomnite iz Dream Syndicate. Zatem je Sid Griffin v časopisu Recycler objavil prej omenjeni oglas, s katerim je iskal pevca in kitarista. Na oglas se je odzval Stephen McCarthy iz Richmonda v Virginiji. Sid Griffin in Barry Shank sta medtem spoznala bobnarja Grega Sowdersa, ki je z njima delil podobna glasbena zanimanja. Barry Shank je sicer v The Long Ryders ostal le eno leto, nato se je vrnil na fakulteto in se posvetil študiju. Sedaj ima doktorski naziv in se ukvarja z drugimi stvarmi. Klub temu je pustil pečat v zasedbi, saj je s Sidom Griffinom podpisan pod prej slišano pesmijo 10-5-60, napisal pa je tudi naslednjo, Ivory Tower, ki je ostala del železnega repertoarja zasedbe The Long Ryders dobesedno do dandanes. Igrali so jo namreč tudi na omenjenih koncertih ob ponovni združitvi leta 2004. Pesem Ivory Tower je zabeležena na prvem pravem albumu The Long Ryders, Native Sons, objavljenem septembra 1984. leta.
3. isti CD, 7 (shank) IVORY TOWER the long ryders 3.03
Po odhodu Barryja Shanka nazaj na študij je bil nekaj časa basist zasedbe The Long Ryders Britanec Des Brewer, nato pa se je ustalil basist Tom Bingo Stevens. Tom Stevens je zasedbo zapustil 1987. leta, za par mesecev ga je nadomestil Larry Chapman, zatem pa sta edina preostala člana – odšel je namreč tudi McCarthy - Sid Griffin in Greg Sowders razpustila zasedbo. Na ponovnem srečanju leta 2004 so se The Long Ryders zbrali v omenjeni klasični postavi: Griffin, McCarthy, Stevens in Sowders.
1994. leta je izšla koncertna plošča BBC Radio One Live In Concert, ki že z naslovom pove, da prinaša posnetek nastopa The Long Ryders, ki ga je imela skupina 3. junija 1987 v klubu Mayfair v Newcastlu, prenašala pa ga je britanska radijska postaja BBC. Prepričan sem, da smo posnetke s te plošče takrat, sredi devetdesetih, na Radiu Študent že poslušali, kljub temu pa bomo s te plošče zdajle slišali par posnetkov. Najprej tistega, ki ni z omenjenega nastopa 1987. leta, temveč z nastopa v Rendezvous Clubu v Chesterju, 15. oktobra 1985. leta, torej leto po izidu prvenca The Long Ryders, plošče z naslovom Native Sons, ki jo je, kot boste slišali, na omenjenem nastopu Sid Griffin opisal kot njihov Never Mind The Bullocks album. Pesmi je naslov Final Wild Son.
4. CD live BBC, 10 (oni) FINAL WILD SON the long ryders 2.40
Final Wild Son, pesem, ki je dala naslov prvemu albumu The Long Ryders, Native Sons, iz 1984. leta. Slišali smo koncertno izvedbo iz 1985. leta. Z albuma Native Son poslušajmo še eno označevalno pesem, ki je kasneje pomagala dati ime zasedbi Danny & Dusty. Pesmi je naslov Run Dusty Run.
5. CD disk ena, 9 (oni) RUN DUSTY RUN the long ryders 2.30
Najljubša pesem Sida Griffina iz okvira zasedbe The Long Ryders je, kot je sam zapisal, I Had A Dream, Sanjal sem. Zanimivo, da je ni napisal Sid Griffin, kot bi si mogoče mislili, temveč Stephen McCarthy. I Had A Dream.
6. isti CD, 13 (mccarthy) I HAD A DREAM the long ryders 3.53
Zasedba The Long Ryders je v času svojega izvirnega obstoja, torej od 1983 do 1987, predstavljala napoved tistega, kar se bo šele zgodilo. Nekateri so jo postavljali ob bok sodobnikom The Replacements in REM in iz nje poskušali narediti podobno naslednjo veliko stvar, kot so poskušali z The Replacements in uspeli le z REM. Po drugi strani pa čas ni bil najbolj pravi. Padli so namreč v vmesni prostor, ko je bilo naše zanimanje, zanimanje širše glasbene javnosti, usmerjeno v druge izrazne oblike. Ko so The Long Ryders prenehali z delom 1987. leta, so začenjale zasedbe, kot sta The Jayhawks in Uncle Tupelo, v devetdesetih pa so se v Ameriki tako ali tako najbolj vznemirljive stvari dogajale prav v polju koreninskega, na tradicijo, izročilo, country, folk in sorodne izrazne oblike vezanega rock and rolla. Takrat je Sid Griffin, nastanjen v Londonu, vodil zasedbo Coal Porters.
Preden nadaljujemo in se posvetimo naslednji plošči The Long Ryders, State of Our Union, poslušamo prej, do zbirke Anthology iz leta 1998, neobjavljene izvedbe Dylanove klasike Masters of War. The Long Ryders so jo posneli 1985. leta. Gospodarji vojne.
7. isti CD, 15 (dylan) MASTERS OF WAR the long ryders 4.43
Z omenjenih snemanj 1985. leta je še nekaj posnetkov, med njimi izvedba pesmi I Can't Hide zasedbe Flamin' Groovies. Sedaj ni časa, da bi jo poslušali, omenjam pa jo zato, da navedem še par navezav zasedbe The Long Ryders. Med njimi naj omenim še Velvet Underground, tudi Stooges, Johna Fogertyja in CCR, Robbieja Robertsona in The Band, seveda Neila Younga in še koga. Posneli so recimo tudi pesem Sweet Mental Revenge tradicionalnega countryjaša Mela Tillisa, ki so jo slišali v izvedbi Flying Burrito Brothers. Vemo tudi, da je Sid Griffin velik poznavalec dela Grama Parsonsa, o katerem je 1985. leta napisal knjigo z naslovom Gram Parsons – A Music Biography.
Mi pa sedaj z albuma State of Our Union poslušajmo uvodno pesem, klasiko Looking for Lewis and Clark.
8. CD disk dve, 1 (oni) LOOKING FOR LEWIS AND CLARK the long ryders 4.01
Looking for Lewis and Clark, pesem, ki nas je 1985. leta uvajala v drugi album zasedbe The Long Ryders, State of Our Union. No, to, kar sem ravnokar rekel, ne drži v celoti. Tale različica je namreč daljša izvedba z EPja. Uvodno zavijanje kojota in nasploh kitarski riff vas je lahko spomnilo tudi na zasedbo New York Dolls.
Kakorkoli, na albumu State of Our Union je tudi pesem Lights of Downtown Stephena McCarthyja, ki bo koga spomnila na Marka Olsona in The Jayhawks. Lights of Downtown.
9. CD disk ena, 17 (on) LIGHTS OF DOWNTOWN the long ryders 3.10
Zaradi pomanjkanja časa bomo nekaj izvrstnih pesmi z albuma State of Our Union zdajle spustili, slišali jih boste v koncertnih izvedbah v napovedani oddaji Koncert Radia Študent. Ne boste pa slišali tele pesmi, Years Long Ago Toma Stevensa, zato jo poslušajmo zdaj.
10. isti CD, 20 (oni) YEARS LONG AGO the long ryders 3.33
V času albuma State of Our Union, objavljenega pri veliki založbi Island so bili The Long Ryders najbližje komercialnemu uspehu. Takrat so tudi nastopali pred največjim občinstvom. Vendar pravega uspeha takrat le ni bilo. Potem je šlo vse počasi navzdol. Objavili so le še eno ploščo, Two Fisted Tales. Najprej poslušajmo poskusno izvedbo pesmi 17 Ways.
11. CD disk dve, 9 (oni) 17 WAYS the long ryders 3.07
Ena najboljših pesmi na albumu Two Fisted Tales je gotovo Gunslinger Man.
12. isti CD, 11 (oni) GUNSLINGER MAN the long ryders 3.22
Junija 1987. leta je Tom Stevens zapustil zasedbo The Long Ryders. Razlogov je bilo več, finančne težave, medsebojni spori. Kmalu mu je sledil Stephen McCarthy. Z basistom Larryjem Chapmanom, ki je delal kot njihov kitarski tehnik na koncertih, sta Sid Griffin in Greg Sowders opravila še zadnjo ameriško turnejo in odigrala za takrat zadnji nastop pod imenom The Long Ryders, 15. septembra 1987. leta v klubu Roxy v Hollywoodu. Pred tem, 3. junija 1987, so The Long Ryders odigrali že omenjeni koncert v klubu Mayfair v Newcastlu, s katerega del je objavljen na plošči BBC Radio One Live In Concert. S tega nastopa poslušajmo dve pesmi, A Stitch In Time ter Harriet Tubman's Gonna Carry Me Home.
13. CD BBC live, 2 (oni) A STITCH IN TIME the long ryders 3.53
3 (oni) HARRIET TUBMAN'S GONNA CARRY ME HOME 4.04
V pesmi A Stitch In Time, ki jo je napisal Tom Stevens, ste lahko slišali odmev Neila Younga in skupine Crazy Horse, katerih veliki oboževalec je bil Tom Stevens. Zgodba iz pesmi Harriet Tubman's Gonna Carry Me Home pa je še en primer zgodovinskih navezav Sida Griffina in zasedbe The Long Ryders. Zgodbo je v uvodu pesmi, kot ste slišali, povedal Sid Griffin: Harriet Tubman je bila temnopolta borka za pravice temnopoltih v drugi polovici devetnajstega stoletja, ameriška Nelson Mandela, kot se je izrazil Sid Griffin.
Medtem je torej zasedba The Long Ryders razpadla. Greg Sowders je zatem delal pri založbi Warner, kjer je sedaj podpredsednik. Tom Stevens se je vrnil v domači Elkhart v Indiano, si ustvaril družino in objavil ploščo pod lastnim imenom. Nazadnje je sodeloval v eni od reinkarnacij zasedbe Danny & Dusty, ki je pred časom objavila album z naslovom Home. Stephen McCarthy je delal pod lastnim imenom, s Stevom Wynnom in Bryanom Harveyem pod imenom Gutterball, s Stevom Wynnom tudi v Danny & Dusty, ob tem še v zasedbi Jayhawks. Sid Griffin sedaj živi v Londonu, kjer je delal z zasedbo The Coal Porters. Medtem je objavil še eno knjigo o Bobu Dylanu in The Band: Million Dollar Bash: Bob Dylan, The Band & The Basement Tapes. Nato so se The Long Ryders leta 2004 ponovno zbrali.
Poslušajmo še en ostanek s snemanj albuma Two Fisted Tales, pesem z naslovom Flak Jacket.
14. CD disk dve, 18 (oni) FLAK JACKET the long ryders 5.23
Naslednji teden v redni oddaji Izven zakona predvidoma novi plošči Johna Henryja in Marka Knopflerja, čez štirinajst dni pa nova plošča Neila Younga. Milko Poštrak vas lepo pozdravljam, za slovo od The Long Ryders pa bomo zdajle poslušali pesem taistega Neila Younga, Prisoners of Rock and Roll, ki so jo The Long Ryders sredi osemdesetih let na nastopu v klubu Bottom Line v New Yorku odigrali takole. Zaporniki rock and rolla. Lep pozdrav!
15. isti CD, 20 (young) PRISONERS OF ROCK AND ROLL the long ryders 3.46
Komentarji
komentiraj >>