Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Akcija za javni poziv študentov in dijakov k udeležbi na sobotnih demonstracijah (3650 bralcev)
Četrtek, 15. 11. 2007
tomazza







(Ljubljana, 14. november 2007) Avtonomna tribuna študentov bo danes ob 16. uri izobesila velik transparent z bloka št. 14 v študentskem naselju v Rožni Dolini v Ljubljani. S tem bo vse študentke in študente pozvala k množični udeležbi na sobotnih delavskih demonstracijah. Akcije bodo potekale tudi po drugih študetskih domovih v Ljubljani. S performancom, deljenjem letakov po domovih ter javnim pozivom k čim večji udeležibi na demonstracijah želi Avtonomna tribuna študentov vzpodbuditi aktivnost in boj za študetske pravice, ki se v zadnjem času vztrajno krčijo in izginjajo ter se s solidarnostjo postaviti ob bok delavkam, delavcem, upokojenkam in upokojencem. V soboto se bomo študentke in študenti ter dijakinje in dijaki zbrali na trgu OF, nasproti ljubljanske železniške postaje, ob 9.30 uri, od koder bomo skupaj odkorakali do zbirnega mesta pri Plavi laguni za Bežigradom, kjer se bomo pridružili solidarnostnemu boju za boljšo, pravičnejšo in bolj strpno prihodnost.

Naj spomnimo. V začetku 90. let smo si študentje izborili študentske pravice, ki pa so se od konca devetdesetih postopoma, vendar vztrajno zmanjševale. Študentski boni so vedno dražji, njihovim dražitvam pa ne sledijo realna povečanja urne postavke študentskega dela in števila štipendij. Število štipendij glede na število študentov že kar nekaj časa vztrajno pada. Tu je potrebno izpostaviti, da je večanje števila študentov naraven in edino pravi korak v skladu z večanjem intelektualnega potenciala države. Temu bi morale realno slediti tudi štipendije, število študentskih postelj in večanje standarda, ki bi omogočil mladim normalen, dostojen in kakovosten študij. Na žalost se tega področja nobena od vlad ni lotila strateško in z dovolj velikim premislekom. Zato je trenutna situacija takšna, kakršna pač je. Povprečen študent najverjetneje ne bo dobil študentske postelje, ne bo dobil štipendije, zato bo moral delati preko študentskega servisa, kjer je izkoriščana delovna sila, kateremu se ne prizna nikakršnih bonitet in uradnih izkušenj, kaj šele ostalih pravic. Lahko se ga najame ali odpusti kot vrečo krompirja.

Kot da to še ni dovolj, smo v zadnjih nekaj letih priča prepričevanju vlade, kako bi bilo potrebno uvesti šolnine, saj bi tako poskrbeli, da bi ti isti študentje bolj in boljše študirali ter ne bi več toliko delali. Pri tem pa vladni veljaki in strategi pozabljajo, da se bodo študentje prav zaradi tega znašli v še bolj začaranem krogu, ki bo vodil do elitizacije izobraževanja, ki bo sčasoma namenjeno namenjeno le še bogatim slojem.

Avtonomna tribuna študentov meni, da se stanje na področju izbraževanja z novimi predlaganimi ukrepi in spremembami vidno slabša in je doseglo točko, kjer je trenutni vladi potrebno dati vedeti, da ne more samovoljno, brez posvetovanja in upoštevanja strokovnih mnenj institucij in civilne družbe samovoljno spreminjati zakone, v parlamentu glasovati v prid sebi in s tem krojiti Slovenijo po lastni podobi.

Delavski boj je študentski boj. Ne gre le za dejanje solidarnosti, prej gre za širšo percepcijo družbene problematike, ki od vsakega zahteva nekaj miselnega napora. Študentje bodo postali delavci, nekateri so delavci že sedaj, ob študiju. To, da si bolj izobražen, še ne pomeni zagotovljene službe. Tako se morajo študentje z eminentno delavskimi vprašanji ukvarjati že zelo zgodaj. A tudi delavci imajo s študenti marsikaj skupnega. Ne le to, da so njihovi starši. Delavci lahko kaj kmalu vidijo, da trendi privatizacije šolstva niso ločeni od privatizacije ostalih sektorjev socialne države. Fronta za ohranitev javnega sektorja je torej v nastajanju in skozi skupen boj se definirajo tudi nove programske osnove, ki lahko služijo alternativni organizaciji družbe.

Boj za višje plače je seveda legitimen sindikalen boj. Mi se temu boju pridružujemo in ga pozdravljamo, hkrati pa sporočamo, da bomo v okviru avtonomnega bloka nagovorili ljudske množice s širšimi tematikami. Naša glavna ost bo letela tako na problem privatizacije in kapitalistične organizacije ekonomije kot na državno represijo in ostale oblike dominacije. Posebej pomembna je seveda tudi težavna študentska situacija v luči šolske reforme, ki jo Avtonomna tribuna že od samega začetka zavrača. Avtonomna tribuna bo delala v smeri mobilizacije študentske populacije in ne bo le deklarativno podprla demonstracij.

Torej, vidimo se 17. 11., v okupirani in pisani Ljubljani, kjer bodo zadoneli bobni in kjer bomo vzkliknili, da nismo tako lahko na prodaj. Ne danes, ne jutri, nikoli!

Klikni za veliko sliko:

# # #


Komentarji
komentiraj >>