Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
KOZMIČNA UMESTITEV EKG V AKTUALNO SODOBNOPLESNO VIZIJO, sreda, 28. 11. 2007, ob 16.00 (3870 bralcev)
Sreda, 28. 11. 2007
Alja



V ponedeljek zvečer se je v Stari elektrarni premierno odvila druga predstava stalne plesne skupine EnKnapGroup z naslovom Nekje vmes. EKG je svojo prvo uprizoritev Praznovanje svečano predstavila pred dvema mesecema, tudi tokrat pa za pospešenim delovanjem skupine stoji zasedba dveh plesalcev in treh plesalk, ki prihajajo iz Slovenije, Slovaške, Velike Britanije in Turčije, katere je umetniški vodja skupine, Iztok Kovač, izbral na spomladanski avdiciji.

EKG ima začrtano vizijo sodelovanja z domačimi in tujimi koreografi. Potem ko se je v prvi moči združila trojica Iztok Kovač, Andreja Rauch ter Sašo Podgoršek, je tokratna predstava prvi plod sodelovanja s tujimi imeni. Koreografsko taktirko sta prevzela mednarodno uveljavljena Lenka Flory ter Simone Sandroni, nekdanja plesalca belgijske skupine Ultima Vez, ki sta kasneje ustanovila skupino Deja Donne, s katero sta se predstavljala širom sveta.

Predstava Nekje vmes je postavljena v kozmični koncept zemlja – nebo; že neštetokrat utemeljenem in zavrnjenem v religiozno-filozofskih realnostih, idealiziranem v otroških pravljicah in oblikovanem iz umetniških inspiracij. V odnosu teh temeljnih omejitev človekovega prostora – tako materialnega kot metafizičnega – se manifestira človekova želja po osmišljanju življenja in raziskovanju skrivnosti.

Pet plesalcev to stanje interpretira z gibom, ki izhaja iz omenjene vsebine. V prvem delu, ki se dogaja na Zemlji, je njihova medsebojna interakcija določena z eksplozivnimi, odsekanimi gibi, ki natančno odrejajo gibalni tok. Čeprav neposredno namiguje na konfliktno situacijo med nastopajočimi kot posamezniki, se njihova plesna igra odraža v harmonizaciji skupinske dinamike.

V omejenem prostoru – Zemlji – si vsak odreja svoje mesto. V ta namen v tesno prepletenih trojicah in duetih prezicno odrivajo eden drugega, se spotikajo in manipulirajo ter kreativno iščejo več praznega prostora v telesu, s katerim so v konfrontaciji. V le-tega posamezen akter lahko poseže in v tekmi večanja svojega habitata za trenutek občuti zmagoslavje, ki pa ga takoj podre gib drugega. Dogajanje, ki je tematsko postavljeno na zemljo, tal po večini ne prepozna kot možnost ustvarjalnega prostora, kot da je teža prizemljenosti prevelika za pričujočo gibalno dinamiko.
Drugi, nebesni del, nadaljuje razgibano, živahno dinamiko prvega, katerega makrokozmos se prelevi v svojo pomanjšano različico. Gibi so bolj prožni, mehkejši, prehajajo v krožne linije. Plesalci medsebojno dotikanje zamenjajo za manipuliranje z distance. Klikni za veliko sliko:

Čeprav nastopajoči napovedujejo, da cilj njihove poti obstaja, ga očitno še niso našli. Do čustvene katarze ne pride, njihov morebitni vnebohod pa se znova prelevi v veliko hrupa in gibalne evforije ter sproži v gledalcu nedoločen občutek do tega, kaj resnično pride na koncu in kam smo sploh namenjeni.

In kam potuje EKG? Nekatere smernice, ki so bile predstavljene v prejšnji predstavi, torej uporaba govora in fizičnega gledališča, so se tokrat izbrusile v povsem plesno formo. Gre za eno izmed sodobno-plesnih predstav z največ plesa v minulem času. Nedvomno bo za ljubitelje te panoge zanimivo spremljati, kaj bo mednarodno sodelovanje prineslo EKG in kako se bodo razvijali njeni akterji.

Sam obstoj EGK omogoča tudi prerez dogajanja znotraj skupine, sploh če se bo skupina sčasoma povečala na napovedanih 20 članov ter s tem razširila aktualno plesno sceno doma. Postavlja se vprašanje, ali bodo mlade zvezde slovenskega sodobnega plesa še naprej sijale? Zaenkrat so na dobri poti.

Nekje v zraku je lebdela Alja


Komentarji
komentiraj >>