Mogoče je naključje, toda le dan pred dvodnevnim rednim zasedanjem zunanjih ministrov članic zveze NATO v Bruslju, med katerimi bo blestel tudi domači zunanji minister za vse čase in vse vlade Dimitrij Rupel, bo v INFOSHOP-u, socialnemu prostoru za raziskovanje in razvijanje teorije ter prakse anarhističnih gibanj na Metelkovi, povsem dokumentaristično zasnovana prireditev, ki bo opominjala na čas, ko samoumevnost članstva Slovenije v severnoatlantskem zavezništvu še le ni bila tako povsem samoumevna. Da je bilo temu med leti 2001 in 2003 res tako, se lahko prepričate na otvoritvi fotografske razstave o gibanju proti zvezi NATO ob 19.00-ih in še uro kasneje na projekciji dokumentarca deNATOnalizacija, ki ji bo sledila diskusija o preteklih bojih v luči nove militarizacije ožje in širše domovine - Slovenije ter Evropske Unije.
Da se dodatno militarizira širša domovina – Evropska Unija potrjuje dejstvo, da je tudi Unija podlegla diktatu vojaško-orožarskih korporacij, katerih talec je pravzaprav severnoatlantsko zavezništvo. Ta je, da ni razvoja brez varnosti in ne učinkovite dolgoročne varnosti brez razvoja. Da vse več pozornosti sinergiji med obrambnimi in razvojnimi dejavnostmi, kar dobesedno pomeni več denarja za razvoj več in vedno novega orožja, namerava v prihodnje nameniti tudi Evropska Unija, potrjuje nedavno prvo skupno zasedanje evropskih obrambnih in razvojnih ministrov.
Kar nekaj dejstev pa potrjuje, da pred nadaljnjo militarizacijo dežele, nimata prav nobenih tehtnih pomislekov niti aktualni politični kasti, ki sta se na zadnjih parlamentarnih volitvah zamenjali na oblasti. Najprej je to gotovo rekordno število pripadnikov kadrovsko luknjaste Slovenske vojske na mednarodnih misijah v tujini. V samem Afganistanu, v katerem so se varnostne razmere v zadnjem času tako poslabšale, da so tam nameščene sile ISAF pod vodstvom zveze NATO skoraj že vsak dan tarča napada talibanskih upornikov, je ta čas 66 plačancev Slovenske vojske. Zaradi kilavih varnostnih razmer in ne-obvladovanja dežele makovih polj kot edinega dostojnega vira preživetja bo misija v Afganistanu – nedvomen preizkus sedanje neverodostojnosti Nata in varnostno-civilnega sodelovanja v mednarodni skupnosti – osrednja točka rednega zasedanja zunanjih ministrov članic Nata jutri in pojutrišnjem v Bruslju.
Floskule, s katero bodo tudi domači politikanti na oblasti opravičevali nujo po zviševanju proračunskih sredstev za nakupe in razvoj orožja ter drugih varnostnih sistemov, sicer narekujejo iz sedeža zveze NATO v Bruslju. Krizne razmere na oddaljenih in z nafto ter krvjo prepojenih tleh oddaljenih dežel, ki so jih pod krinko demokracije in človekovih pravic po nareku vojaško-orožarskih korporacij povzročile tako po obsegu solističnih vojaških operacij kot številu aktivnih vojakov po vsem svetu prve Združene države, so tudi domača odgovornost predvsem zato, ker naj bi tudi Slovenija delila kolektivno razumevanje, da je patruljiranje do zob oboroženih NATO mirovnikov v denimo Afganistanu potrebna zaradi globalne varnosti.
S to globalno varnostjo je nasploh križ. V obdobju z ogromno proračunskimi sredstvi podprte silne propagandne kampanje, na katero opozarjata nocojšnja razstava in projekcija dokumentarca deNATOnalizacija v Info Shopu na Metelkovi, so nam prodajali, da bomo z vstopom v zvezo NATO bolj varni. Res je, da se je do referendumskega odločanja upravičeno ljudstvo pustilo do konca nategniti šele, ko sta si roke podala nekdanja komunistična nomenklatura in takratni vrh rimskokatoliške cerkve. Da bomo z vstopom v zvezo NATO bolj varni, so nam tako v ločenih propagandnih spotih na nacionalni televiziji prodajali Milan Kučan, prvi predsednik Republike, Borut Pahor, takratni predsednik Državnega zbora in takratni nadškof Franc Rode.
Toda le par let kasneje je propagandno kolesje iz sedeža severnoatlantskega zavezništva v Bruslju obrnilo ploščo. Po novem Slovenija zdaj, ko je članica Evropske Unije, nima več zavetja, kamor bi se lahko skrila pred globalno razsežnostjo teroristične grožnje. S tem pa se naposled, pa čeprav nekaj usodnih let prepozno, potrjujejo argumenti, da je vstop Slovenije v NATO in Evropsko Unijo, njeno varnostno ogroženost kvečjemu še povečal in prav nič zmanjšal, kot so nam preko televizijskih sprejemnikov lagale eminence tako iz kvazi-levega kot desnega političnega pola.
Kronski dokaz, da pa se bo država Slovenija pod diktatom velikih sil in vojaško-orožarskih korporacij tudi v prihodnje še bolj militarizirala, pa je napoved nove točke upora vojaškemu razumevanju sveta, o kateri bo beseda gotovo tekla na nocojšnji diskusiji v Info shopu. To bo nova vojaško-letalska baza v za časa ranjke Jugoslavije edinemu vojaškkemu letališču v Sloveniji – Cerkljah ob Krki. Uradno se ji sicer res ne bo reklo NATO baza. Toda to v praksi ne pomeni popolnoma nič, saj bo gostila NATO vojake in letala ter bodo v njej in okolici veljali standardi varovanja NATO baz.
Z vzpostavitvijo stalne vojaške baze zveze NATO v Sloveniji se bo njena varnostna ogroženost gotovo še povečala. Ni nezanemarljivo dejstvo tudi, da se bo nahajala manj kot deset kilometrov zračne črte od domačega jedrskega ponosa – Nuklearne elektrarne Krško. In prav zato bo v prihodnjem letu ponovno potrebno jasno in glasno zastaviti uporno vprašanje iz naslova. Koji če nam res kurac NATO?
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem poskrbel še naprej in do konca proti NATO nastrojeni Tomaž Z.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS
Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij
Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor
Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji
OFF priloga vložena interpelacija zoper notranjega ministra Dragutina Mateja
PLJUNKI POZABE Lan je gostil predsednika Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Denisa Miklavčiča.
Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi
Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča
Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije
Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka
OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade
OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah
Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje
Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim