Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
12. DECEMBRA (3563 bralcev)
Sreda, 12. 12. 2007
Klavdi in Joli



Žolta kronika tokrat začenja začudeno. Ob redni tedenski analizi medijskega prostora smo namreč ugotovili, da novinarji šele sedaj zaznavajo, da smo na dnu ali podnu, medtem ko je Žolta kronika to postulirala že 19. septembra. Po dnu smo se takrat sprehajali z umetnostjo, medtem ko je slovenska politika to dosegla z retardiranim zamikom, ki se kaže kot zapoznela agenda relevantnega. O čemer vas bo Žolta kronika seznanila v naslednjih novicah.

Kot smo omenili že v eni od predhodnih edicij, da domovino obvladujejo številke, se je to izkazalo v oddaji Studia City. Preprosta začetniška matematična uporabna naloga »kdo je večji«, je pokazala, da so ekonomisti večji - beri pomembnejši - od intelektualcev. Slednji so do sedaj bolj ali manj uspešno obračali in napovedovali smernice domačega razvoja. Kot je bilo plastično prikazano v rubriki Vox Populi, imajo zdaj to čast pač kešmejkerji.

O tem, da je univerzitetnemu profesorju Ruplu dolgčas po podajanju lekcij na FDV – zgleda, da enoumja – in da mu pedagoška žilica ne da miru, priča učna ura, ki jo je minister uprizoril diplomatsko šolanemu kadru. Tuje veleposlanike pri nas je poučil, kako naj razumejo dogodke v Sloveniji. Lepo vzgojena publika je bila zelo poslušna, pa vendar začudena, kakšne navade gojijo v tej Sloveniji. Mogoče bo Rupel v pomanjkanju idej za nove knjige izumil nove diplomatske manire pred predsedovanjem Slovenije Evropski družini – znane kot »ljubljansko strateško selekcioniranje«.

Vrhunec slovenske državotvornosti ta teden je bila ponedeljkova proslava ob dnevu človekovih pravic. Žolta kronika se zgraža nad ambiciozno zagrebenostjo vladne garniture, ki želi s prevzemanjem primata varuhinji človekovih pravic dodati novo štukaturo na zgolj na prvi pogled lepo fasado. Žolta kronika zadevo vidi v luči psihopatologije, ki jo naši vladniki črpajo iz nepredelanih otroških travm: očitno si takrat niso nagrabili dosti zemlje v igrici »zemljo krast!«.

A propos proslave, ob kateri je Žolta kronika pomislila, da je pregorela varovalka v televizorju, Žolta kronika tudi ne more mimo pol proslave trajajočega govora Janeza Janše. Janez si je proslavo vzel za pridiganje o človekovih pravicah, s katerimi je opletal non-stop vseh 25 minut govora. Lačnim in revnim Slovencem je postregel s populistično primerjavo z Afriko, kjer je življenje bistveno cenejše. Žolta kronika predlaga, da slovenskim revežem vlada omogoči šolsko ekskurzijo, ki bo prav gotovo imela terapevtske učinke. Morda nastane celo nova diaspora na Madagaskarju. Naj poudarimo, da je Janez v govoru na vse načine poveličeval emigracijo.
Žolta kronika ugotavlja, da namen črno-bele in nespravljive proslave, ki je zacementirala eno resnico, ni bil ponuditi sprave med razklanim narodom, temveč je bila proslava zgolj kupovanje glasov tam, kjer jih aktualna vlada že ima. Kakšno zapravljanje!? Smo že v tretjem krogu inflacije.
Žolta kronika pa tudi ne more mimo dejstva, da je premiera pod odrom pričakal bistveno manjši trop fotografov in kamermanov kot pred slabim tednom Umberta Eca. Bogve, če ne bo Janez ponovno zagrozil z odstopom iz samoljubja.

Tak šmorn, kot so ga skupaj spravili vladajoča garnitura in avtor promocijskega logota za slovensko predsedovanje Evropski družini, prenese samo še Žoltava minuta. V starih socialističnih cajtih bi nivo oblikovanja in ad hoc izdelave lahko primerjali z majstroma »A je to!«, danes pa se lahko le zjokamo in si zaželimo, da vlada ne bo uzakonila umetnega nižanja nadmorske višine celotne površine Slovenije, da bomo lahko še bolj na dnu.


Za vas sta z non-stop 24urnikom podn dvigovali Klavdi [klaudi] in Joli [joli] za Žolto kroniko.


Komentarji
komentiraj >>