Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Off vinjenih voznikov in roza oblek (4629 bralcev)
Četrtek, 13. 12. 2007
Erik



NAPOVEDNIK

Najbrž ga ni med nami primera takšne sreče, da ne bi poznal nekoga, ki so ga policisti za volanom dobili pijanega ter mu skrajšali veselje za kakih 500 evrov kazni. Da o odvzemu izpita niti ne govorimo. In tako je treba vsake toliko časa v družbi poslušati nekoga o 'jada jada', kakšna krivica se mu je zgodila, prekleti plavi prasci ter tako dalje. Takšnim lahko od zdaj naprej rečemo samo: bodite srečni, da ne živite v ameriški zvezni državi Arizona. Tam bi jo odnesli veliko slabše.

V arizonskem okrožju Maricopa County si pravila za kaznovanje vinjenih voznikov izmišljuje lokalni 'bog i batina', šerif Joe Arpaio, znan kot eden najstrožjih policistov v ZDA. Besedna zveza 'najbolj fuknjen' bi bila sicer bolj na mestu. Obsojeni vozniki niso podvrženi le nekaj mesečnim zapornim kaznim, ki jih prestajajo v starih vojaških šotorih, po novem morajo v roza oblekah prisostvovati na pogrebih ljudi, ki jih je pokopal alkohol. Aja, da bo še širša javnost imela kaj od tega, morajo zaporniki tudi čistiti ulice. V roza majicah, seveda, na katerih piše: 'Trezen in čistim.' Šerifova obsedenost z roza barvo se kaže tudi v tem dejstvu, da morajo poleg roza oblek obsojeni vinjeni vozniki v zaporih nositi tudi barvno usklajeno spodnje perilo.

OFF program

Potem ko se je zadnjih nekaj let tresla celotna Evropska unija zaradi spodletelega poskusa uveljavitve skupne ustave, se je danes ob dvanajstih končno rodil mišji kompromis. Voditelji 27-držav članic so v glavnem portugalskem mestu podpisali sporazum, ki bo nosil ime Lizbonska pogodba. Njen namen bo predvsem utrditev skupne zunanje politike, ki so jo Američani denimo v primeru napada na Irak vidno zamajali. Poleg tega pogodba predvideva tudi institucijo predsednika Unije, zmanjšanje števila evropskih komisarjev s 27 na 18 ter ukinitev nacionalnih vetov na petdesetih področjih.

Do pogodbe smo lahko nekoliko zadržani, pa ne zaradi njene vsebine, temveč zato, ker jo morajo do leta 2009 ratificirati vse članice Unije in Irska že napoveduje referendum. Poleg tega se diplomati trudijo distancirati Lizbonski sporazum od prejšnjega predloga ustave – spomnimo, ta je bil zavrnjen s strani Francozov ter Nizozemcev. Nekoliko temno luč na današnjo slovesnost meče tudi odsotnost britanskega premiera Gordona Browna, ki bo sicer svoj podpis dodal nekaj ur kasneje, na otoku pa njegovi politični nasprotniki že namigujejo, da ni imel jajc udeležiti se osrednje svečanosti.

Slovenska škofovska konferenca je pripravila posebno molitev, v kateri naprošajo očeta Boga in njegovo kompanijo, naj naši državi nakloni srečo med predsedovanjem Uniji ter državnikom zagotovi zdrav razum za odločitve, ki jih bodo sprejemali. O lobiranju najvišje sile smo za podrobnejšo razlago povprašali tiskovnega predstavnika, Andreja Sajeta:



Sajeta smo vprašali še, ali lahko med predsedovanjem Uniji pričakujemo še druge cerkvene aktivnosti.



Moliti bi morali tudi na Baliju, kjer je mednarodna konferenca o podnebnih razmerah po vseh pričakovanjih prišla v zastoj. Indija, Kanada ter Združene države Amerike se namreč upirajo zmanjšanju toplogrednih misij in v času nastajanja Off-a je na srečanju še vedno potekala debata med delegati, ali naj se upoštevajo znanstveni dokazi, da je nujno treba zmanjšati omenjene misije za do 40 odstotkov do leta 2020. Evropski ministri celo grozijo, da bodo zaradi nepopuščanja Washingtona bojkotirali naslednjo konferenco, ki bo v Ameriki naslednji mesec. Na Bali je medtem že prispel Nobelov nagrajenec za mir, mesija Al Gore, ki bo s svojo slikanico poskušal lobirati v prid konstruktivnega dogovora.

Rdečemu križu je dokončno prekipelo zaradi nevzdržne življenjske situacije v Gazi ter na Zahodnem bregu. Zahteva po takojšnji politični akciji je presenetila mednarodno javnost, saj se je do sedaj Rdeči križ vzdrževal konkretnejših političnih pozivov. Njihova nova drža predvsem sloni na dejstvu, da dobavljanje humanitarne pomoči na palestinska ozemlja niso odgovor na končanje nočne more tamkajšnjih prebivalcev. Kritika seveda pada na Izrael, ki ga tudi Svetovna banka sili h končanju kolektivne represije.

Litva se je odločila, da z letom 2008 končuje s svojo okupatorsko prisotnostjo v Iraku, o čemer razmišljajo tudi v Estoniji. Sicer pa je Bush v zvezi z Irakom, kot kaže, dosegel pomembno politično zmago napram demokratskim kongresnikom. Več o tem nam bo v paketu z drugimi novicami iz ZDA povedala naša redna poročevalka, Lidija Poljaček:



Vračamo se v Evropo. Srbska policija je v akciji proti kriminalnim združbam prijela domnevnega pomočnika haaškega obtoženca Radovana Karadžića, in sicer trgovca z drogo, Ljubana Ećima. Težko je reči, ali bo ta podvig napolnil še eno sobo v haaškem zaporu. Carla del Ponte se medtem pripravlja na svojo poslednjo tiskovno konferenco, saj ji s tem letom preneha mandat glavne tožilke. Zamenjal jo bo belgijski kolega Serge Brammertz, njene zadnje misli pa bodo verjetno usmerjene v poziv, da naj haaško sodišče nadaljuje s svojim delom, dokler ne bodo vse barabe trdno za zapahi.

A kaj, ko je morda nova vojna že za vogalom. Za Srbijo prihaja izjemno neprijetna novica iz sedeža Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer sta Velika Britanija ter Amerika zavrnili rusko pobudo o nadaljevanju pogajanj med Beogradom in Prištino. Dan neodvisnosti Kosova se tako še naprej neovirano približuje, z njim pa so vse glasnejši tudi pozivi tako s srbske kot albanske strani, da 'svoje zemlje ne damo'.

V jutranjem programu smo poročali o tem, da je vlada potrdila uredbo o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji, kar pomeni prav to – dobili bomo pomožno policijo. Na Policijskem sindikatu so do tega nekoliko zadržani, o razlogih zakaj, pa smo se pogovarjali s predsednikom, Brankom Prahom:



Stanovalci samskega doma na Poljanski skupaj z ekipo Socialnega centra iz Roga opozarjajo na nevzdržne bivanjske razmere v domu. Njihove celotne zahteve objavljamo na spletni strani pod pričujočim Off prispevkom, o samem stanju ter morebitnih akcijah smo se pogovarjali z Irfanom Beširevičem, aktivistom Socialnega centra v Rogu.



Končujemo pa z domnevno ideološko nehigienično dramo na časopisu Mag, kjer so novinarji predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu Dela, Vesa Stojanova in Tomaža Prpiča, pozvali k odstopu. Več o tem bo komentiral podpisnik v imenu kolektiva novinarjev Maga, Igor Kršinar.



Odpoved. Off je spisal Erik.

OPOMBA:

Dragi stanari samačkog doma na Poljanskoj!

Prošle srede održali smo sastanak o uvjetima života u vašem Samačkom domu. Tada smo zajedno odlučili, da ekipa iz Socialnog centra iz Roga na temelju razgovora sa vama formulira zajedničke zahteve, koje čemo nasloviti na upravnika Samačkog doma, civilno društvo i medije.

Na ovom letku smo napisali te zahteve. O njima ćemo razpravljati u sredu 12. decembra u 20. sati u Samačkom domu na Poljanskoj, gde ćete odlučiti o konačnoj definiciji zahteva. Zato je veoma bitno, da razmislite o njima i da predložite što treba promeniti ili dodati.

Da bi bili uspešni u zajedničkoj borbi, treba nam nekoliko informacija. Anketa, koja je sastavni deo tog letka, potpuno je anonimna. Informacije iz nje ćemo upotrebiti izključivo za potrebe zajedničke borbe za izboljšanje uslova u vašem samačkom domu. Zato vas isto tako molimo, da odgovorite na kratka pitanja iz ankete.

Zahtevi su:

Zahtevamo dostojanstveni boravak

1. stanarska kvadratura po čoveku u skladu sa standardima
2. broj sanitarija u skladu sa standardima i njihovo uredjenje
3. da nam se omogući stalno grejanje
4. da se prostori okreće
5. da je uvek topla voda
6. da se pobrine za higienske uslove
7. da se redovno menjaju madraci
8. da se redovno čiste prostori
9. da se omoguči pranje veša (zajedničke besplatne veš mašine)
10. da se urede kuhinje i da je u njima tekuća voda
11. da se unište žohari (ščurki)
12. češće menjanje i redovito pranje posteljine i čebadi



Zahtevamo pravedno stanarino

Stanarina 150 evrov za jedan krevet odnosno za 3 kvadratna metra po osobi je neprihvatljiva. S obzirom na pomenute uslove u kojima živimo, jasno je, da je ta stanarina način, na koji nas izkorištavaju i krše naša osnovna prava i dostojanstvo.

Zahtevamo sniženje stanarina u odnosu na uslove stanovanja. Dok se ne ostvare naši gore nabrojani zahtevi (zahtevi za dostojanstveno bivanje), zahtevamo, da se stanarina smanji na 20 Evra na mesec. Kad se izpune zahtevi, onda zahtevamo, da se najamnina kvadratnog metra obračunava s obzirom na cene na tržištu stanbenih usluga i s obzirom na njihovu kvalitetu.


Zahtevamo pravo na privatni život i na udruživanje

Odbijamo, da nas sa nehumanom organizacijom života u samačkom domu izguravaju i izključuju iz društvenog života. Cilj nametnutog kućnog reda samačkog doma je naša izolacija i sprečavanje uključenja u društveni život. Zahtevamo uredjenje zajedničkih prostora, gdje se možemo družiti i primiti prijatelje i rodbinu. Zahtevamo, da o kućnom redu i zajednićkem životu u samačkom domu odlućujemo sami, kao što odlućuju vsi stanari u slobodnom društvu. Isto tako zahtevamo, da se odkazni rok produži na 90 dana i da nema samovoljnih razloga za odkaz.

Dakle, i mi stvaramo zajedničko bogastvo, znači i mi imamo pravo da u njemu učestvujemo!









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala

Kultivator o politizaciji političnih zapornikov

Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji

OFF priloga vložena interpelacija zoper notranjega ministra Dragutina Mateja

PLJUNKI POZABE Lan je gostil predsednika Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Denisa Miklavčiča.

Kultivator Urh in Boris V sta poglabljala politično krizo v državi

Terminal premierni Terminal Andreja Pavlišiča

Off priloga poročilo o okrogli mizi na temo šolskega zakona, ki so jo organizirali študentje teologije

Zeitgeist Urh, Boris in Lan so po drugem krogu volitev harali po štabih od Peterleta in Türka

OFF Priloga Miheljak o grožnji Janše z odstopom vlade

OFF Komentar Borisova razmišljanja o predsedniških volitvah

Erikovo Javljanje kronološko zaporedje Erikovih javljanj iz turško-iraške meje

Drogerija Matej J. se je ukvarjal z Martinovim









Komentarji
komentiraj >>