Primož Krašovec je na predavanju “Za svobodo, za kruh” - o partizanski svobodi kot izhodiščno vprašanje zastavil: kako to, da so naenkrat partizani interpretirani kot nekaj slabega, narodnoosvobodilni boj pa kot nasilni prevzem oblasti in zatiranje pravne države.
Pri tem se je oprl na tri prevladujoče interpretacije zgodovine narodnoosvobodilnega boja. Zgodovinska stroka po eni strani s kronološko-kavzalno logiko interpretira partizanski boj v luči povojnih pobojev, partizansko svobodo pa kot čisto prevaro, saj je prava svoboda možna le v pravni državi ali kot podjetniška svoboda. Tudi tisti malo bolj umirjeni zgodovinarji pojasnjujejo partizanski boj kot uzurpacijo oblasti s strani komunistov, ki so preslepili naivne množice in se zavihteli na oblast.
Druga interpretacija je glede na prvo obrambno nastrojena do partizanov. Želi ločiti partizane od komunistov ter jih prikazati kot goreče domoljube.
Ta zagovor partizanstva je podrejen kontekstu, ki ga vsiljuje prva interpretacija, in zato naredi partizanskemu boju več škode kot koristi. Tretja interpretacija je del množične kulture in se naslanja na postmoderne koncepte. Pri njej je partizanski boj kulturaliziran in s pomočjo nostalgije, sentimentalnosti ali ironije reduciran na pop ikonografijo, ki gladko prezre politični naboj partizanskega boja.
A posebnost partizanske svobode je ravno v njenem političnem in revolucionarnem zastavku. Partizanski boj je predvsem osvobodilni boj in šele nato narodni. Je boj za osvoboditev izpod starih oblik dominacije in izkoriščanja, boj, ki je bil internacionalen in poenoten kot boj proti nacifašizmu in staremu režimu. Njegov zastavek je bila transformacija družbenih odnosov. Boj za ohranitev naroda je bil sekundaren - narod v partizanskem boju je bil na mestu subjekta in ne objekta.
S pomočjo konceptov deteritorializacije in nomadstva Deluza in Guattarija je predavatelj pojasnil, da je totalitarizem, ki se danes v podtonu očita partizanskemu boju, vezan samo na državno strukturo. Kot tak poskuša zajeziti vse tokove pobega s pomočjo birokratskega aparata in državne vojske. Pravna in totalitarna država delujeta na enak način in z enakimi sredstvi, razlika je le v intenzivnosti državnega nadzora in represije.
Za razliko od tega so bili partizani in tudi druga osvobodilna gibanja 20. stoletja izvendržavni nomadski vojni stroji. Bili so manifestacija aktivnega pobega, ki obenem intenzivno transformira politični teren in ofenzivno trga stare in ustvarja nove družbene odnose. Vojna v tem boju igra sekundarno vlogo, saj ima smisel le, če pri tem ustvarja nove neorganske družbene odnose. In natanko v tem se partizanski razlikuje od nacifašističnega vojnega stroja, ki je prav tako neke vrste pobeg, a ima vojno za edini cilj. In mogoče je ravno strategija pobega odgovor, zakaj je nujno danes prikazati partizanski boj kot nekaj negativnega in ga dati pod isti imenovalec s fašizmom. Tudi pravna država mora zajeziti svoje tokove pobega, kajti kot pravita Deluze in Guattari, ko bežim, vedno iščem pištolo.
Poročilo je spisala Lidija Radojevič. Naslednje predavanje bo v četrtek, 20. decembra, ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi. Predaval bo Gregor Starc O simbiozi „totalitarizma“ in športa. Gregor Starc je raziskovalec na Inštitutu za kineziologijo Fakultete za šport. Je avtor knjige Discipliniranje teles v športu in vrste člankov o nacionalizmu, medijih in športu.
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Kultivator Erik in Boris sta se ukvarjala z prvim krogom privatizacije NKMB
Terminal Ivo Podržaj o Histerii Slovenici
Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala
Kultivator o politizaciji političnih zapornikov
Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu
Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS
Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij
Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor
Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji