Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Planet Božič (4644 bralcev)
Torek, 25. 12. 2007
Erik



Spet so prišli ti praznični dnevi, polni praznih besed o sočutju in pomoči revnim ter čustveno obubožanim, dnevi razvodenelih nasmeškov, ki se rišejo na obrazih ljudi, ki sicer skozi celo leto s svojimi dejanji bore malo prispevajo k splošnemu razumevanju pojma 'humanitarno'. Božič je tako postal nič drugega kot gnusna parodija tega, kar naj bi v originalu predstavljal, in je elementarni produkt koledarja družbe spektakla, tako kot so to svetovni dan beguncev, svetovni dan boja proti AIDS-u ali pač svetovni dan načrtovanja mest. Vsi ti mini spektakli, predvsem tisti, ki prisegajo na človeške vrednote ter varstvo narave, so kvečjemu enodnevni spomeniki naši brezbrižnosti ali vsaj naivnemu prepričanju, da rdeče pentlje rešujejo bolne in podobno.

Vrnimo se k prazničnosti in vznesenim govorom. Na kupu tega gnoja sedi, ustoličena na svojem zlatem prestolu že 1500 let, rimskokatoliška cerkev. Papež in njegovi priskledniki 'worldwide' tudi letos niso pozabili opomniti svojih ovčic, da se z materializmom odmikajo od Boga. Oni že vejo, Bog je v končni fazi ustvaril vse, torej tudi hipokrizijo. Če so ovčice letos doumele sporočilo, ne vemo, črede so bile nazadnje videne, ko so drvele proti najbližjim nakupovalnim centrom.

Vse to je ena velika predstava, festival ničevosti ter cinizma z namenom vsiljevanja kolektivne umske evtanazije. Molitve za mir v svetu, prošnje za pomoč revnim, obračanje za pomoč k Bogu. Papež Benedikt šestnajsti je o materializmu ter bogatih ljudeh povedal sledeče, navajamo: »Bogatejši ko je človek, bolj bo ves prostor zapolnil s seboj.« In potem je vernike na Trgu svetega Petra pozval, naj ne zavrnejo dolžnosti širjenja Kristusove vere po vsem svetu. Za to tudi gre: treba je prečesati ves planet in obrniti vsak kamen, dokler ne bo vse – v navednicah – NAŠE. To denimo prikliče v spomin tistih par tisoč gorečih krščanskih vernikov, ki so se v valovih zgrinjali na obale Indonezije, potem ko je svoje že opravil cunami, in tamkajšnjim ljudem razlagali, da jih je Alah zapustil ter da naj zdaj poskusijo še z zahodno percepcijo Boga.

So mar ti ljudje, ki nas te dni preko TV ekranov in drugače nagovarjajo o dobroti ter ponižnosti, res tako dobri in ponižni? Živijo to, kar pridigajo? Odgovor na domačih tleh najdemo v božični poslanici predsednika vlade Janeza Janše, v kateri nam vsem skupaj želi notranjega miru in sreče. Med drugim pravi, navajamo: »V božičnem času še posebej pomislimo na tiste naše sodržavljanke in sodržavljane, ki živijo v pomanjkanju, osebnih stiskah in osamljenosti. Mogoče le nekaj metrov od nas, pa jih med letom zaradi vsakdanje naglice nismo opazili.« - konec navedka. Naglica - a je to zdaj nekakšen nov izgovor?

Ni bil pa Janša vendarle toliko zaseden med letom, da ne denimo v smetnjakih opazil štruc kruha, kot je to razlagal domači gospodarski eliti, ali pa 26. novembra 2005, ko je najbolj množične delavske demonstracije v Ljubljani označil za, navajamo: »protest z jugoslovanskimi zastavami in s prepevanjem pesmi 'Druže Tito, mi ti se kunemo'.« Zahteve sindikatov po večji socialni enakosti je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela označil za nekaj, kar je precej zunaj konteksta normalnega evropskega dogajanja. Gre za direkten citat.

To veliko pove o njegovem razumevanju socialne stiske in o pragu njegove tolerance do tistih, ki jim za Božič posveča natanko 100 besed. In to je malo celo za najnižje standarde, ki jih zahtevajo pravila samo promocije. Enaindvajsetega decembra, torej tri dni pred božičnim voščilom, je Janša na osrednji državni slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti v govoru, dolgem štiri strani, posvetil 77 besed dvesto tisočim sodržavljanom, ki jih je še posebno prizadela visoka inflacija. Temu Janša pravi, navajamo: »nekatere negativne posledice razvoja.« Par stavkov pred tem premier obelodani, da zaključujemo leto, v katerem bomo lahko rekli, da smo ustvarili največ v enem letu, od kar Slovenija obstaja.

To je ta pravi Janšev diskurz, odsev gosposke drže, despotskega razmišljanja ter arogantne retorike. To je to, kar vlada Sloveniji in svetu, ponižnost je zgolj lažna grimasa na obrazu, ki se prodaja za vrlino. In mi, ki poslušamo ali beremo njihove moralne sralnice, naj bi se počutili ganjeno. Avtor pričujočega teksta recimo nikoli ni posebej maral Janeza Drnovška, si ga pa bo med drugim zapomnil tudi po tem, da je pred natanko enim letom poskušal družini Strojan dostaviti bivalni zabojnik, pa so ga ustavile vaške straže iz Ambrusa, da ni mogel priti na cilj. Ker Božič do nekaterih pač ne pride.









Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:

Kultivator Erik in Boris sta umazala izumetničeno sliko Schengena

Zeitgeist Urh se je o Hrvaški povolilni situaciji pogovarjal s Hrvaškim profesorjem komparativne politike Caratanom

Kultivator Erik in Boris sta se ukvarjala s prvim krogom privatizacije NKMB

Terminal Ivo Podržaj o Histerii Slovenici

Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala

Kultivator o politizaciji političnih zapornikov

Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu

Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS

Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij

Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom

Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor

Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji











Komentarji
komentiraj >>