NAPOVEDNIK
Italijanska vlada je v sodelovanju s tamkajšnjo modno industrijo v decembru postregla s povsem novim dogovorom, ki naj bi presuhim manekenkam preprečil nastop na modnih pistah. Za Španci in Brazilci se tako torej predpisani indeks telesne mase pojavlja tudi v besednjaku naših sosedov. In ko bodo modni guruji na svojih izborih oziroma avdicijah naleteli na kako posušeno drevce oz. anoreksično deklico, jo po novem lahko potolažijo kar s stavčičem: »Za manekensko kariero se sicer resda lahko obrišeš pod nosom, še
vedno pa si lahko povsem spodobna prostitutka!«
Anoreksične prostitutke so namreč zadnji hit v seksualni industriji in v ruskih javnih hišah so trenutno daleč najbolj cenjena in iskana prav okostenela dekleta, za noč z eno izmed od teh pa v dolarjih odštejete kar dva tisočaka. O omenjeni novotariji so podali mnenje tudi psihologi, ki menijo, da ta dekleta privlačijo predvsem moške s psihičnimi težavami. Ne ga srat.
Možakarji očitno silno radi drezajo v okostja, kar vzbuja strah, da nekrofilija morda niti ni več daleč. Imate pri hiši kako stoletnico, ki namerava v prihodnjih letih v onstranstvo? No, morda boste z donacijo trupla kakemu ruskemu bordelu kmalu lahko zaslužili evro ali dva ...
Toliko o premetavanju kosti, vi pa poslušate že skoraj nekrofilski Off program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Štirinajst milijonov volilnih upravičencev izbira novega kenijskega predsednika. Poleg sedanjega predsednika Mwaija Kibakija, ki se poteguje za drugi predsedniški mandat, se za pozicijo poteguje še osem kandidatov, ki botrujejo dejstvu, da naj bi šlo za najbolj tesne volitve v kenijski zgodovini. Kibakija sicer najbolj ogroža Raila Odinga, ki o svoji zmagi ne dvomi. Dvomi pa o demokratičnosti volitev ljudstvo in pa opozicijska nacionalna fronta, ki je v tujini, ker jo je Kibaki prepovedal zaradi sle po zmagi. Zaradi mnenja ljudi, da si bo Kibaki volitve 'vzel v svoje roke', je bilo v predvolilnem času kar nekaj spopadov.
Irski predstavnik Evropske unije in britanski sodelavec Združenih narodov sta bila prisiljena zapustiti Afganistan. Državo sta zapustila na zahtevo tamkajšnje oblasti, ki ju obtožuje ogrožanja nacionalne varnosti, kar naj bi povzročila s srečanjem s talibanskimi uporniki. Iz Bruslja pa očitke seveda zavračajo.
Na pot pa se je podal tudi japonski premier Jasuo Fukuda, ki začenja štiridnevni obisk na Kitajskem, kjer naj bi s predsednikom Hu Jintaom poskušala omiliti napetosti v odnosih med državama, ki trajajo zadnjih nekaj let ali pa stoletij – kakor pač hočete. Japonska naj bi Kitajski med drugim ponudila pomoč pri boju s hitro rastočim problemom onesnaževanja, pričakovati pa je tudi pogovore o spornih nahajališčih plina in nafte v Vzhodnem kitajskem morju ter o jedrskih pogovorih s Severno Korejo. Zgodovinske sprave pa po dogodkih ob sedemdeseti obletnici pokola Nanjing ne gre pričakovati.
Pričakovati ni niti morebitnega utapljanja Severnokorejcev v ameriški nafti. Južnokorejski zunanji minister Song Min Soon je namreč že izrazil uradno skepso, da bi Severni Koreji do konca leta uspelo v celoti ustaviti vse njene jedrske programe, kakor je bilo dogovorjeno z ZDA. Hkrati pa sosednjo državo, ki ji je bila z ameriške strani v primeru držanja dogovora obljubljena mednarodna pomoč v obliki milijona ton nafte, tolaži, da pa vendarle gre za iskren in hvale vreden namen. Tako se bo Severna Koreja ponovno morala zadovoljiti s pomočjo v obliki riža. A kaj ko se riževih zrnc ne da uporabiti v vojaške namene ...
Nekdanjega tajskega premiera Thaksina Shinawatro, ki je po zmagi Stranke moči ljudstva – katere svetovalec bi rad bil - na nedeljskih parlamentarnih volitvah napovedal svoj prihod na Tajsko, je vojska, pred katero je tudi pobegnil iz države, opozorila na stare grehe. Obtožujejo ga korupcije in prevar. In glede nato, da je lastnik angleškega nogometnega kluba Manchester City, te obtožbe niso neverjetne. Thaksin se trenutno nahaja v Hongkongu.
Ruski zunanji minister Lavrov je po tem, ko so uspešno testirali dve medcelinski balistični raketi, s tipom katerih naj bi nadomestili zastarele rakete še iz časov nekdanje Sovjetske zveze, ponovil stališča nadaljevanja hlade vojne. Torej meni, da bosta morebitna ameriška protiraketna ščita na Poljskem in Češkem naperjena proti Rusiji in ne Iranu, kot to rada govori diplomacija Bele hiše. Kremelj še izjavlja, da je Rusija sposobna predreti kateri koli zaščitni sistem. Namigi na novo hladno vojno pa že dežujejo. Be afraid, be very afraid.
Ameriški predsednik George Bush je pred potjo iz letovišča Camp David, kjer je preživel božične praznike, in potjo na svoj ranč v Teksas, kjer bo pričakal novo leto, podpisal 555 milijard dolarjev vreden paket proračunskih zakonov za leto 2008. V paketu je zajetih 9000 posebnih projektov, od postavljanja spomenikov do gradnje pešpoti, 70 milijard dolarjev pa se je našlo tudi za nadaljevanje vojne v Iraku in Afganistanu. Besedo o preostalem dogajanju na ameriških tleh prepuščamo naši redni poročevalki Lidiji Poljaček:
Srbska skupščina je sprejela resolucijo o Kosovu, kjer so Kosovo opredelili kot sestavni del svoje države. Beograd hkrati napoveduje prekinitev odnosov z državami, ki bi neodvisno Kosovo priznale. Po besedah srbskega predsednika Borisa Tadiča si bo Srbija vsekakor prizadevala, da ostane na evropski poti, vendar pa priznanje neodvisnosti Kosova ne pride v poštev. Upanje za rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani, pa menda ostaja. Vsaj do šestega februarja 2008, ko naj bi Kosovo razglasilo svojo neodvisnost. Ironično je, da bi bilo po mnenju nekaterih srbskih politikov najbolje, da bi Kosovo v Evropsko unijo popeljala kar Srbija sama.
Organe Republike Slovenije je doletela obtožba na račun skorumpiranosti v odnosu do okolja. Z očitki napram politikom, časovnimi roki, ki se zastavljajo v ureditev situacije, in domnevnem prisluškovanju telefonom nas je seznanil bivši občinski poslanec Zelenih Slovenije, koordinator liste združenih in prodajelec bioloških pridelokov na Ljubljanski tržnici Jožef Horvat. Uživajte v poslušanju.
Vseeno pa je za okolje naredil največ Jožef Jerovšek!!!
O, ja ...
Povezave na tedenske oddaje Aktualnopolitične redakcije Radia Študent:
Zeitgeist Erik se je s profesorjem Rastkom Močnikom pogovarjal o vstopu Slovenije v Schengen
Kultivator Erik in Boris sta umazala izumetničeno sliko Schengena
Zeitgeist Urh se je o Hrvaški povolilni situaciji pogovarjal s Hrvaškim profesorjem komparativne politike Caratanom
Kultivator Erik in Boris sta se ukvarjala s prvim krogom privatizacije NKMB
Terminal Ivo Podržaj o Histerii Slovenici
Pljunki pozabe Abu Mumio Jamala
Kultivator o politizaciji političnih zapornikov
Terminal Andrej Pavlišič o Krasnem novem Schengenu
Zeitgeist Urh se je pogovarjal z Gregorjem Strojinom, svetovalcem vrhovnega sodišča v Sloveniji in soustanoviteljem zavoda POLIS
Kultivator Urh in Luka sta se ukvarjala s predlagano versko oskrbo policije, vojske in podobnih institucij
Drogerija (intervju 1h30min) Matej Janković se je pogovarjal z dr. Stanislavom Grofom
Kultivator Urh in Boris sta se ukvarjala s Hrvaškimi volitvami v Sabor
Okrogla miza Sunitski trikotnik smrti se je z aktivisti in novinarji iz Slovenije in tujine pogovarjal o množičnih medijih in manipulaciji
Komentarji
komentiraj >>