Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Kakor za koga uporabna študija (3678 bralcev)
Sreda, 9. 1. 2008
tomazza



Življenje na Svetilniku, za kar je mačeho domovino vizionarsko razglasil že iz osnovne šole prvega tujega jezika ne prav vešči premier, postaja vsak dan bolj banalno. Da se v po novem letu še bolj podivjane cene osnovnih živil srepo zazrto državljansko telo ne bi preveč obremenjevalo s kajpada usodno pomembnimi podrobnostmi, postaja pod taktirko aktualne oblasti zunanja podoba slovenske družbe in aktualnega trenutka vse bolj izostrena. Je le črno in belo. Oziroma povedano drugače, so le naši in njihovi.

Politična taktika in logika, ki stoji za črno-belim razslojevanjem slovenske družbe, je sicer prozorno preprosta. Vse kar ni po volji aktualne politike na oblasti je namreč potrebno uravnotežiti, če ne že popolnoma nadomestiti z ideološko pravovernim nadomestkom. Tako je denimo premier Janša, kljub temu da je nenazadnje tudi sam diplomant prav Fakultete za družbene vede, znano goreč nasprotnik tako kadrovskih kot vsebinskih rešitev, ki jih ta ponuja. Še posebej v nos pa so aktualnemu premierju in vladi šli izsledki in ugotovitve raziskav, ki jih redno izvajajo nestorji družboslovnega raziskovanja na FDV.

Zato je ob izdatni pomoči države in vlade v Novi Gorici nastala še aktualnemu režimu kadrovsko in idejno bolj všečna Fakulteta za uporabne družbene študije, na kateri med drugimi blestita režimska sociologa Matej Makarovič in Matevž Tomšič. Da pa bo Fakulteta za uporabne družbene študije nedvomno uspešna vsaj do konca mandata te vlade, pa pove podatek, da je prav Vlada pri njej naročila raziskavo, katere namen je bil razločiti raven svobode v slovenskih medijih glede na prisotnost oziroma odsotnost političnih, ekonomskih in drugih intervencij na medije. Raziskavo je vodil Matevž Tomšič, njene prve izsledke pa je na današnji tiskovni konferenci predstavil v njej prav tako sodelujoči Matej Makarovič.

Raziskava Fakultete za uporabne družbene študije je zajela vsebine komentarjev štirih slovenskih dnevnih časopisov januarja, maja in novembra 2007 ter intervjuje novinarjev iz dveh fokusnih skupin, in sicer podpisnikov peticije proti cenzuri in nasprotnikov peticije proti cenzuri. In kaj uporabnega prinaša? Kakor za koga. Glede na to, da jo je naročila in plačala prav aktualna vlada, katere prvi mož je še dober mesec nazaj v neposrednem prenosu tega političnega blefa oziroma glasovanja o zaupnici vladi imel toliko za povedati prav čez novinarski stan, ki da ga lažno obtožuje in blati po vsej Evropi, osrednji povzetek te režimske raziskave, kot ga je danes predstavil dežurni režimski sociolog Matej Makarovič, pravzaprav ne preseneča.

V Sloveniji da pritiski na medije namreč nedvomno obstajajo, vendar pa ta uporabna družbena študija oziroma analiza hkrati ne kaže na obstoj efektivnih pritiskov s strani aktualne vlade. Kar pa nenazadnje povsem črno na belem tudi pomeni, da vlada na medije že pritiska, vendar pa jalovo, saj v tem ni efektivna. To pa je tudi vse, kar je uporabnega tudi za naročnika in plačnika, torej Vlado Janeza Janše, v tej raziskavi Fakultete za uporabne družbene študije. Kajti njeni aktualni politiki na oblasti ideološko bližji modreci od stanovskih kolegov iz Fakultete za družbene vede so ugotovili, da so v določenih primerih določeni pritiski na medije pomembno vplivali na njihovo delovanje. Toda to je tudi vse, kar je kot že rečeno uporabnega prinesla ta raziskava.

Kajti, če pritiski na medije na Slovenskem so, potem nas seveda še kako zanima, od kod izvirajo. Tu pa strokovnjaki za kakor za koga uporabne družbene študije skopo ugotovijo zgolj to, da se ocene glede izvora teh pritiskov razlikujejo. Na eni strani naj bi bili namreč novinarji, ki vidijo glavnega krivca v aktualni vladi, in na drugi novinarji, ki vidijo glavnega krivca v krogu ljudi iz bivše vladajoče garniture. In ker je Matej Makarovič predstavitev te kakor za koga uporabne raziskave vehementno zaključil s tem, da za nobenega od obravnavanih dnevnikov ne moremo reči, da poroča na način, da bi favoriziral vlado in vladajočo koalicijo, je samo po sebi jasno, čemu jo je vlada sploh naročila.

Če so tudi tako kompleksne stvari, kot so medijski sistemi in pritiski nanje, tako jasno banalno predstavljene, da lahko govorimo o enih in drugih oziroma naših in vaših, se s tem poustvari nek lažen vtis demokratične normalnosti oziroma banalnosti. Resnico izpodbije kontra-resnica. Z vzpostavljanjem ideološko pravovernih nadomestkov vsega, kar gre v nos aktualni politiki, pa se osrednja pozornost domačega državljanskega telesa predvsem odvrača od za vsakdan slovenskega sočloveka bolj usodno pomembnih reči, kot pa je ta povsem umetno ustvarjena dilema, ali vlada sploh zna uspešno pritiskati na medije oziroma ne. Toda tako to gre.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem s kakor za koga uporabnimi študijami Fakultete za uporabne družbene študije v zobeh prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>