OFF NAPOVEDNIK
Medtem ko si bomo Slovenci na veke vekov zapomnili osemurni rop banke SKB, med katerim so nepridipravi celo pomalicali nekaj sendvičev, smo se zadnjič seznanili še s tatvino nekajkilometrskega železnega mostu, ki so ga sunili nekje na drugi strani sveta, kar preko noči.
Sveža vest na temo legendarnih kraj pa je tale: singapursko sodišče je nekega mongolskega državljana obsodilo na 21 mesecev zapora, ker je poskušal kupiti nakit z ukradeno kreditno kartico, na kateri pa je bilo kar žensko ime. Petindvajsetletnega Dandarja Enerela je policija prijela, ko je z ukradeno kartico z ženskim imenom hotel plačati račun za približno 1760 ameriških dolarjev, kar pomeni, da so ga ujeli, ker se je na blagajni brez kakršne koli preobleke ali krinke izdajal za žensko. Kar je seveda več kot neumno, si je reklo singapursko sodišče, in ga strpalo v zapor.
Na račun katere obtožbe gre poba sploh v ječo – ker je ukradel bančno kartico ali zgolj za to, ker je neumen preko vseh predstavljivih meja, pa si nismo upali vprašati.
Vi pa poslušate –rad bi bil za bančno kartico bogatejši- OFF program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Zmaga na republikanskih volitvah v zvezni državi Michigan je pripadla nekdanjemu guvernerju Massachusettsa, Mittu Romneyju. Na drugo mesto se je z devetimi odstotki zaostanka zavihtel senator iz Arizone John McCain, tretji pa je bil bivši guverner Arkansasa Mike Huckabee. Romney, ki je v svojem domačem okraju obljubljal nova delovna mesta, tako z zmagama v Wyomingu in Michiganu prevzema vodstvo po seštevku delegatskih glasov za konvencijo.
Sporni izraelski minister za strateške zadeve Avigdor Lieberman je skupaj s svojo ultranacionalistično stranko Izrael naš dom izstopil iz koalicijske vlade premierja Ehuda Olmerta. Izstop je pripisal nasprotovanju obnovljenim mirovnim pogovorom Izraela s Palestinci, v katerih se ponovno odpirajo konfliktna vprašanja Bližnjega vzhoda - torej status Jeruzalema, beguncev in judovske naselbine. Odhod enajstih strankinih poslancev sicer ne bo zamajal večinske podpore Olmertove vladajoče koalicije, glede na to, da z odhodom iz vlade grozi tudi ultraortodoksna stranka Šas, pa bo Olmert nocoj vseeno spal nekoliko manj mirno kot običajno.
S položaja je odstopil tudi italijanski pravosodni minister Clemente Mastella, in sicer ker so njegovo ženo aretirali zaradi obtožb zlorabe oblasti. Mastellova stranka je drugače ena manjših strank v vladni koaliciji in je kritična do trenutne levosredinske vlade Romana Prodija.
Šrilanko pa kot ponavadi pretresajo bombni napadi. Tokrat je eksplozija ob cesti nameščene mine ubila šestindvajset potnikov mimo vozečega avtobusa, štiriinšestdeset ljudi pa je ranjenih. Policija odgovornost pripisuje tamilskim upornikom, ki pa dogodka še niso komentirali. Raziskuje se tudi, kdo je zakrivil še en napad, ki se je zgodil kmalu za opisanim, tokrat se je ciljalo vojaško oklepno vozilo, ranjeni pa so bili trije vojaki. Napada sta Šrilanko pretresla le malo pred iztekom šestletne prekinitve ognja, ki sta jo ob norveških posrednikih leta 2002 izpogojevali vlada in tamilski uporniki. Prekinitev ognja bi se tako iztekla opolnoči po lokalnem času, a je šrilanška vlada dogovor seveda že pred dnevi prekinila. Še pred tem pa Tigri z eksplozijami.
Aktualna poljska vlada, ki ji predseduje Donald Tusk, je ameriški zamisli o namestitvi prestreznih raket v okviru protiraketnega ščita naklonjena precej manj kot prejšnja. Vseeno pa dogovarjanja tečejo, o katerih je zaenkrat znano, da poljski obrambni minister Bogdan Klich od ZDA v zameno zahteva najmanj posebno vojaško pomoč.
Ameriški sogovorniki so že izrazili tudi razumevanje ob napovedanemu umiku preostalih devetstotih poljskih vojakov iz Iraka, kar naj bi se zgodilo do oktobra letošnjega leta. Z relativno umirjenim odzivom ZDA na omenjeno dejstvo ima verjetno kaj tudi pošiljka dodatnih štiristotih vojakov, ki jih bo Varšava tokrat donirala v Afganistan.
Južnokorejski predsednik Lee Myung-bak, ki predsedniško pisarno sicer zavzame šele s petindvajsetim februarjem, namerava ukiniti ministrstvo za odnose s svojo sosedo, Severno Korejo. Ministrstvo naj bi bilo po njegovem namreč v preteklosti preveč milo do vprašanj Pjongjanga. Južna Koreja ima sicer kar dve ministrstvi, namenjeni zunanjim odnosom, morebitna ukinitev enega izmed teh pa vendarle še ni dokončno potrjena.
Trideseti januar 2008 je torej datum, ki ga bomo na Slovenskem zaznamovali s splošno opozorilno stavko, k čemur poziva zdaj že večina sindikatov javnega sektorja, z izjemo Fidesa. Kljub vladnim namigom o možnosti inflacijske spirale so priprave na stavko v polnem teku, medtem ko Gregor Virant, minister za javno upravo in vladni pogajalec, v upanju na kompromisno rešitev ostaja optimist. K treznosti apelira tudi predsednik vlade Janez Janša, češ da smo »vsi v istem čolnu«. Jap, vsi smo v istem plovilcu, le da čolnič zaradi vladne jahte, iz katere nam občasno pomaha premier Janša, že nekaj časa plove po SENČNI strani Alp.
Ker so državni svetniki kot prvo dejanje novega sklica izglasovali veto na zakon o pacientovih pravicah, se o tematiki urejanja pacientovih pravic razpravlja znova. Med zakonodajnim postopkom so na ministrstvu sicer na račun toče kritik tako predstavnikov nevladnih organizacij, združenj bolnikov kot opozicijskih poslancev pripravili dopolnitve praktično vseh členov zakona, kar mora sedaj potrditi vsaj šestinštirideset poslancev, v kolikor naj bo stvar potrjena. O naštetem smo spregovorili s podpredsednikom Odbora za zdravstvo Državnega zbora in pa članom vladajoče koalicije, Ivanom Grilom:
Poleg obravnave pacientovih pravic pa je beseda tekla tudi na temo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerim hoče poslanska skupina SNS omiliti avgusta uveljavljeno protitobačno novelo. A prav velike podpore predlogu menda ni šlo pričakovati, kar potrjuje tudi eden izmed redkih podpornikov Jelinčičeve novele, poslanec Liberalne demokracije Aleš Gulič:
Predsednik islamske skupnosti v Srbiji Fahrutin Æošović je dobil grozilno sporočilo, da bo nekdo umoril muftija Muamera Zurkolića, ker naj bi bil ta ne-prijatelj islama. Kot je znano, je pred kratkim samozvani voditelj islamske skupnosti efendija Zilkić od ministra za policijo zahteval, naj zaščiti verske objekte in vernike pred glavnim muftijem islamske skupnosti Zurkolićem. Ministrstvo za vero je v tej razcepljenosti znotraj islamske skupnosti podprlo Zilkićevo strujo. Ministru za vero Naumovu očitajo, da ne spoštuje zakonskih odredb, s tem ko pravi, da se država ne sme mešati v spore znotraj islamske skupnosti, ki je s tem prikrajšana za zakonsko zaščito. Več o situaciji in zapletu nam bo povedala predsednica Helsinškega odbora v Beogradu Sanja Biserko.
V času, ko se nam zopet dozdeva, da je demokracija zmožna funkcionirati zgolj in samo na papirju, se pojavljajo tudi konkretna in tehtno argumentirana namigovanja na alternative obstoječi politični ureditvi. Ob 20. uri zvečer bo v Infoshopu na Metelkovi govora prav o teh; beseda bo namreč tekla o vlogi, ki jo igra anarhizem danes v različnih družbenih gibanjih ter o potencialu, ki ga nosi s seboj. Debati z italijanskimi gosti torej lahko prisostvujete ob 20. uri v Infoshopu.
OFF je nanizala Luka.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>