Torek, 22. 1. 2008
juREm
* Med detroitskimi staro-šolniki je James Pennington gotovo tisti, o katerem je bilo napisanega in povedanega najmanj, pa čeprav je na sceni prisoten že od samega začetka, torej nekje od leta 1982 naprej. Njegova zgodovina je zelo podobna ostalim legendam detroitskega techna, kot so na primer Derrick May, Juan Atkins in Kevin Saunderson, le da se kot prvi val tega žanra najpogosteje navaja le omenjeno trojico, Pennington pa skromno ostaja v ozadju. Razlogov za to je več, prvi pa je verjetno relativno majhno število malih plošč in didžejskih nastopov ter še manjše število albumov, kar sta v zadnjih letih popravila predvsem My Sol Direction, ki ga je Pennington izdal pri založbi Peacefrog, ter Collided Energy, ki ga poslušamo v današnji Tolpi bumov.
Oba sta neke vrste zbrano delo tega velikega detroitskega producenta, ki pa se je z drugim valom techno producentov iz »motornega mesta« pridružil taboru založbe Underground Resistance. S tem je prevzel njihove gverilske taktike in militantne prijeme, ki poleg vsega prinašajo tudi anonimnost kot enega od ključnih ideoloških prijemov tega detroitskega kolektiva. Sicer pa je Pennington svojo pot začel na znameniti Bellevile High School, kamor sta hodila tudi Atkins in Saunderson. Prav iz tega naslova ter skupnega didžejanja na univerzitetnih zabavah izhaja njegovo kratkotrajno sodelovanje pri projektu Inner City, ki sta ga poleg Penningtona tvorila še Kevin Sauderson in Art Forrest. Skupaj so ustvarili enega od prvih techno hitov, komad Big Fun, za katerega danes velika večina oboževalcev techno glasbe verjetno meni, da ga je ustvaril le Saunderson. Prav v tem je največji čar in privlačnost dela Jamesa Penningtona, ki je z nizkim profilom in s slabo javno prepoznavnostjo še vseeno eden od najpomembnejših gibalcev techno glasbe.
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Po sodelovanju z Inner City se je Pennington preusmeril na solistične projekte, ki jih je sprva obelodanjal preko založbe Transmat, ki jo je v tistem času ustanavljal Derrick May. Ena od prvih plošč novonastale založbe je bila Penningtonova The Art Of Stalking, ki je takoj postala techno uspešnica. Čez čas ji je sledila še The Groove, potem pa ponovna preusmeritev na založbo in kolektiv Underground Resistance, ki je prednjačil drugemu valu detroitskih producentov. Penningtonova nova sinonima sta se glasila Suburban Knight ter Dark Energy, njegova vloga v militantnem kolektivu, ki ga vodi »Mad« Mike Banks, pa je bila sprva mentorska, kasneje pa se je Pennington popolnoma zlil s kolektivom mlajših kolegov. V tem času je aktiviral tudi svojo lastno založbo Dark print, na kateri najbolj izstopa kompilacija detroitskih in belgijskih techno ter industrial producentov, kar lepo nakazuje na skupne točke obeh glasbenih scen in pomembne smernice, ki jih je »bela« evropska industrial scena priskrbela detroitskemu krogu techno producentov. Kar se tiče albumov, je bil James Pennington dokaj skromen, saj je do sedaj objavil le dva, že omenjenega My Sol Direction in Collided Energy pod sinonimom Dark Energy, s katerim se seznanjamo danes. Gre za eklektični zbirki techno, elektro in house muzik, ki jih je Pennington suvereno obvladoval tekom celotne kariere, res pa je, da na dveh cedejkah, ki tvorita zajetno zbirko Collided Energy, manjkajo najbolj očitni hiti in najbolj izpostavljeni komadi. To je tudi edino prav, saj je Suburban Knight zbral dovolj veliko zbirko odličnih komadov, ki jih je skupaj nabrala založba Submerge.
Mnogi boste Submerge prepoznali tudi kot eno od glavnih distribucij za detroitske založbe in zelo pomembno vejo kolektiva Underground Resistance, ki pod seboj združuje vse staro in mlado iz tamkajšnje techno scene.
pripravil Jure Matičič
Komentarji
komentiraj >>