Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo - 17.1.2008 (3518 bralcev)
Ponedeljek, 21. 1. 2008
DPU



Poročilo s predavanja Aleša Bunte z naslovom »Kaj preostaja od enega?«, ki je potekalo znotraj ciklusa predavanj enajstega letnika Delavsko-punkerske univerze na temo Totalitarizem. Predavanje se je odvilo v četrtek, 17. januarja, v klubu Gromka na Metelkovi s pričetkom ob 18. uri.

Predavanje se je začelo z detekcijo stanja in percepcije filozofije v današnjem času za razliko od stanja filozofije v času totalitarnih režimov. Permanentni očitek, ki se ga simptomatično naslavlja filozofiji, sestoji v tem, da se slednjo obtožuje totalitarnosti mišljenja, mišljenja, ki si lasti nek nezaslišan vpogled v celoto in ki posledično proizvaja totalitarne politične učinke. Resnici na ljubo, filozofije se danes ne boji več nihče, še najmanj pa oblast. Nasprotno pa so se totalitarni politični režimi res bali filozofije in verjeli v mistično moč besede ter v njene pogubne politične učinke. Toda temu navkljub pa vendarle obstaja neka grupacija ljudi, ki se še danes boji filozofije: to je grupacija filozofov samih. Tako se strah pred totalitarnimi učinki filozofije izkaže za narcizem filozofije same.

Če analizi tega stanja sledimo do konca, lahko zaključimo, da se dejanski tožilec filozofije, ki je hkrati tudi glavni profiter te obtožbe, imenuje etika, in sicer sodobna etika drugosti drugega, sodobna velika tolerantna misel neizbrisljive drugosti našega drugega. Šele na tem mestu intervenira oblast: sodobna etika je idealen sogovornik ne le desničarskim krogom in njihovi fabuli o boju za ohranitev samobitnosti naroda, temveč prav tako dober sogovornik liberalističnim krogom. Glavna argumenta obsodbe sta dobro znana: iztek Marxove filozofije v stalinizem in Heideggerjev nacionalsocialistični angažma. Dokaz, da je obtožba uspela, pa je institucionalno stanje filozofije, s kakršno smo soočeni danes: etika, ki je v resnici zelo marginalna veja filozofije, se s pomočjo levo-desnih političnih zavezništev smatra za temeljno filozofsko disciplino.

Namen predavanja je bil vrniti udarec tej ideološki predstavi, in sicer tam, kjer je ta potreben: v polju Platonove filozofije.
V osrednjem delu predavanja je tako predavatelj s pomočjo podrobne razlage Parmenidovega mišljenja Enega - Enega, ki je povsem anonimno in ki se ga ne da privatizirati - in Platonove dialektike enega in drugega pokazal, da je moč Platonovo ontologijo zoperstaviti sodobni etiki kot obliki religioznega mišljenja. Za Platona namreč eno ni samo bog metafizike, temveč hkrati tudi izvor vsake dosledne ateistične misli: sled enega kot sled resnice je prav tisti moment, ki Platonu omogoči denuncirati drugost kot obliko božje intervencije.

S tem je Platon, v bran svojemu vzorniku Parmenidu, postavil dokaz, da izključitev niča ni samo stranski produkt metafizike polne prezence, temveč tudi nujna filozofska operacija, ki postavi ločnico s sofizmom in religioznim dogmatizmom. Naposled je Platonov politični program reakcija na neko drugo silo, na silo privatnosti kot take. In prav zato nam njegova filozofija v trenju Enega in njegove privacije omogoča misliti razliko med nacizmom in komunizmom.

Če strnemo: nacizem gradi na neki radikalni izključitvi drugega (Žida, Cigana, Slovana). Natančneje, nacističen mi se vzpostavi v kontrastu izključenega drugega; z izključitvijo drugega pa v isti sapi zavzame njegovo mesto, to je konstituira takšen mi, ki predvsem ni izključeni drugi - Žid, Cigan, Slovan. Za razliko od nacizma pa komunizem drugega sploh ne pripoznava: znotraj egalitarnega totalitarizma ni nikogar, ki bi si lahko lastil pravico zasedanja mesta drugega, ni nikogar, ki bi imel pravico biti izključen iz tega, kar velja za vse. Mi, ki je univerzalen, velja za vse ali pa ga sploh ni. Predavanje se je zaključilo z diagnozo današnjega demokratičnega sveta: v nasprotju s totalitarnimi režimi bi lahko dejali, da danes živimo v svetu, kjer smo izključeni vsi, to je danes je izključena sama možnost vključitve kot take.

Naslednji četrtek se bo na Delavsko-punkerski univerzi odvijal mini simpozij. Predavali bodo: Alberto Toscano, Nina Power in Owen Hatherley. Vsa predavanja bodo potekala v angleškem jeziku, s pričetkom ob 17h.

Poročilo je napisala Ana Jovanovič.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent







Komentarji
komentiraj >>