Prišel je čas, ko je treba na vrhu svetilnika Evropske unije enkrat za vselej in z vso odločnostjo napasti demagoške interpretacije sodobnih demokratičnih sistemov in demokracije nasploh. V ta namen smo se pri Društvu cinikov odločili, da vam bomo v dvotedenskih intervalih v razmislek posredovali poglavja iz Zelene knjige izpod peresa voditelja libijske revolucije, polkovnika Moamerja Gadafija, Božji mir z njim. V svoji knjigi, prvič je bila objavljena leta 1975, Gadafi obravnava reševanje problema demokracije, socializem in pa družbene osnove tretje svetovne teorije. Branja poglavij, ki jih bomo posredovali v javnost, temeljijo na hrvaškem prevodu Zelene knjige iz leta 1992. Pred nami je torej veliko dela, zato se ne bomo obotavljali. Dol z evropski demagogijo! Živela velika libijska revolucija!
POLITIČNA OSNOVA TRETJE SVETOVNE TEORIJE -
INSTRUMENT OBLASTI
Instrument oblasti je prvi politični problem, s katerim se soočajo ljudske skupnosti. Spor znotraj družine je velikokrat posledica te težave. Tovrstni problem je postal zelo občutljiv, potem ko so se oblikovale sodobne družbe. Narodi se nenehno srečujejo s tem problemom in številne skupnosti trpijo zaradi nevarnih ter dolgoročnih posledic, ki jih prinaša, saj ga še niso uspele rešiti v celoti in na demokratičen način. Zelena knjiga zato daje dokončno rešitev problema instrumenta oblasti.
Vsi današnji politični sistemi v svetu so rezultat bojev instrumentov oblasti za prevlado, pa naj si gre za borbo na miren ali oborožen način, kot so, denimo, spopadi med razredi, sektami, plemeni, strankami ali posamezniki. Rezultata vsega tega sta zmaga enega od instrumentov oblasti: posameznika, skupine, stranke, razreda … in pa poraz naroda, torej prave demokracije.
Politična borba, ki se konča z zmago kandidata, ki dobi, denimo, 51 odstotkov skupnega števila glasov, pripelje do vzpostavitve diktatorskega sistema, preoblečenega v masko demokracije, saj se bo 49 odstotkov volivcev znašlo pod vladavino instrumenta oblasti, ki ga niso izbrali, temveč jim je bil vsiljen. In to je pravzaprav diktatura.
Takšna politična borba se lahko konča tudi z zmago instrumentov oblasti, ki predstavljajo manjšino, ko se, denimo, glasovi volivcev porazdelijo na več kandidatov in eden od njih dobi več glasov kot ostali posamično. Toda če bi se odstotki volilnih izidov poraženih kandidatov združili, bi predstavljali veliko večino, pa vendar in vseeno je uspeh pripisan kandidatu z manjšim številom glasov in njegova zmaga se smatra za legitimno ter demokratično! Tako nastane diktatura, preoblečena v masko demokracije. To je stvarnost velike večine političnih sistemov v svetu, ki so očitno ponaredki resnične demokracije. To so diktatorski režimi.
S tem zaključujemo prvo branje Zelene knjige. Naslednjič vam bomo predstavili nekoliko daljše poglavje z naslovom: Predstavniški domovi. V branju boste lahko slišali, navajamo: 'Sodobni predstavniški domovi so hrbtenica tradicionalne demokracije, ki dominira v svetu, vendar predstavniški dom je lažno predstavljanje naroda, predstavniški sistemi so namreč demagoške rešitve problema demokracije.' Bodite z nami spet čez dva tedna. Do takrat pa: živela velika libijska revolucija!
V imenu Društva cinikov vam je prvo branje Gadafijeve Zelene knjige pripravil arheolog Klerik.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>