OFF NAPOVEDNIK
Odnosi med Rusijo in zvezo NATO so dosegli nov nivo. Novi ruski veleposlanik pri NATU Dmitrij Rogozin je na svojem prvem srečanju s predstavniki NATA generalnemu sekretarju tega pakta Jaapu de Hulahoop Schefferju izročil sekiro tomahavk. To naj bi bil simbol miru, namen darila pa je, da najdejo način, da zakopljejo sekiro. Zanimivo bi bilo slišati mnenje vseh indijancev, ki jim je tomahavk razbil lobanje, ali je ta sekira simbol miru tudi za njih.
Zakaj ni Rogozin podaril Scheferju tudi lopate, da bi sekiro zakopal pred njegovimi očmi? Tako bi se srečanje res lahko pričelo v miru. Morda pa se sporočilo tega dogodka skriva drugje. Države z najmodernejšo oborožitvijo so se odločile za hladno orožje, ki sicer res povzroča špricanje krvi iz glave ali odsekanih udov, vseeno pa predstavlja neko skupnost, ki je živela v sožitju z naravo. Morda bo naslednji korak srečanje predstavnikov Rusije in NATA v sedečem položaju ob ognju na plaži. No, v bistvu pa tako, kot je sedaj, še ni tako slabo.
Berete mirni OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
V Srbiji se je začel predvolilni molk zaradi nedeljskih predsedniških volitev. Kot je znano, sta kandidata sedanji predsednik Boris Tadić iz Demokratske stranke in Tomislav Nikolić, kandidat Srbske radikalne stranke. Tadić je imel po zadnjih anketah rahlo prednost, veliko volivcev pa je še neopredeljenih. Pomembno je tudi dejstvo, da Tadićev koalicijski partner, premier Srbije Vojislav Koštunica, Tadiću ni izrekel podpore v drugem krogu. Tadić je včeraj nagovarjal svoje privržence v centru Beograda, Nikolić pa v največji beograjski športni dvorani. Vsaj deklarativno se oba strinjata glede Kosova. Nihče od njiju ga nima namena priznati kot neodvisno državo. Ali se bosta tega držala, bomo šele videli.
Ameriški predsednik Bush je v Las Vegasu podpisal začasno podaljšanje zakona o prisluškovanju, ob tem pa kritiziral demokratski kongres, da ogroža nacionalno varnost. Demokrati bi namreč radi ta zakon odpravili, ko bi se pokazalo, da za izredne ukrepe ni več potrebe. Bush je vseeno podpisal le začasno podaljšanje zakona, ki omogoča prisluškovanje terorističnim osumljencem brez sodnih nalogov. Ameriška administracija zahteva, da dobijo telefonska in druga komunikacijska podjetja imuniteto pred tožbami zaradi prisluškovanja Američanom v času, ko tega zakon še ni dovoljeval. Demokrati temu nasprotujejo, vseeno pa so že na začetku privolili v sprejetje tega zakona.
Slovenija ni edina država, ki ima težave z zahtevami Združenimi državami Amerike. Ameriški obrambni minister Robert Gates je namreč nemškemu kolegu Jungu poslal neobičajno ostro pismo, v katerem od Nemčije zahteva, da na jug Afganistana pošlje več svojih vojakov. Gates zahteva poleg nemških vojakov tudi helikopterje in padalce, skupno pa tri tisoč dvesto vojakov, kar je toliko, kot jih ima v Afganistanu Nemčija že sedaj. Podobna pisma naj bi dobile tudi druge članice zveze NATO. O operaciji v Afganistanu bo govora na vrhu NATA aprila v Bukarešti.
Francija pa prostovoljno pošilja nove čete v Čad. V prestolnico N'Djamena je odletelo sto petdeset vojakov, ki se bodo pridružili dva tisoč enotam, ki so že tam z namenom zaščititi francoske državljane. Sile Evropske unije bodo zaradi spopadov okoli petdeset kilometrov od prestolnice prišle kasneje, kot je bilo načrtovano. Združeni narodi zaradi teh spopadov iz prestolnice že umikajo vse osebje, ki ni nujno potrebno. Vladne sile, ki naj bi ustavile napredovanje upornikov, so se vrnile, da bi varovale prestolnico. Veleposlanik Čada v Združenih državah Mahmud Bechir priznava, da so uporniki močno oboroženi in nedaleč od prestolnice, vendar zanika, da je vlada na robu propada. Bechir tudi obtožuje Sudan, da podpira upornike.
Domača koalicija ne podpira predloga skupine poslancev za novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ali ZOFVI. Kljub temu predstavnica predlagateljev Barbara Žgajner Tavš upa, da bo vlada v svoj predlog zakona vključila tudi njihove predloge. O teh predlogih in očitkih koalicije o neustavnosti smo govorili s Tavševo:
Poklicali pa smo tudi Branka Grimsa iz vladajoče SDS, ki je tudi predsednik odbora Državnega zbora za kulturo, šolstvo in šport in ga vprašali, zakaj predloga Tavševe ne podpirajo:
Alternativna kultura je zopet na udaru, tokrat v Dravogradu. Skupina mladih, ki tamkajšnjo staro kinodvorano uporablja za svoje kulturne aktivnosti, ne uživa več naklonjenosti občine, ki jim ne želi podaljšati najemne pogodbe. Mladi so se zato odločili zapreti se v kino in vztrajati do pridobitve novih prostorov. Zakaj so se odločili za tak protest smo govorili z Mitjo Gostenčnikom, enim od protestnikov:
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>