Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Novice za danes (2845 bralcev)
Sreda, 20. 2. 2008



Žolta kronika je komaj ubežala kapitalističnim strelicam valentinovega. S posebnimi taktikami se je umikala pred jumbo plakati in ostalim propagandnim materialom SNG Opere in baleta Ljubljana, kjer sta se združila visoka umetnost in perfiden kapitalistični duh. Za vabilo na balet Rome in Julija so si piarovci sposodili valentinovo in publiko na predstavo vabili s trivialnim geslom »zgodba o ljubezni« in z gromozanskim ilustriranim srcem, ki je situacijo plastično ponazoril. Žolto kroniko še danes skominajo zobje od overdouza cukra, s katerim so nam želeli v betonske kalupe zabetonirati srce.

Tudi pri naslednji novici Žolta kronika ostaja pri gnilem kapitalizmu, ki mu že dolgo podlega literatura za otroke. Oh in sploh z veliko pompa delajo ob aktualni izdaji sedmega dela Harryja Potterja. Ekonomisti si manejo roke, kupci si podajajo prostor v čakalni vrsti za prodajnim pultom, trgovci komaj polnijo police, otroci pa se šemijo bolj kot za pusta. Pravi kapitalistični raj!

Z druge strani pa najstnike obdeluje šolska nomenklatura, ki jim bo s prenovljenimi šolskimi programi, v katerih kraljuje faktografija, naredila za lepe predale, ki jih bomo zložili na police življenja. Naj vas Žolta kronika uvede v eno od šolskih reform. V prenovljenem triletnem poklicnem izobraževanju bodo nove titule za kuharja, natakarja, oskrbnika ali kmetovalko-gospodinjo združili v gastronoma hotelirja ali gastronomko hotelirko. Ker Žolta kronika še dobro pomni reformo usmerjenega izobraževanja, jo strašno zanima ali bodo dotični nazivi našli prosto delovno mesto v realnosti.

V Žoltavo minuto se je prikalkuliral s pogledom od znotraj generalni direktor največje slovenske kulturne institucije Cankarjevega doma, gospod Mitja Rotovnik. V zadnji ediciji Premiere se je pridušal na račun neupoštevanja profita pri kulturnoumetniški dejavnosti. Le od kod mu ošabnost, da v svojem računarsko ekonomističnem pogledu na svet zaničuje nesporno dejstvo, da umetniške, kulturne ustanove vodijo umetniki ali strokovnjaki za umetnost? Žolta kronika zastopa stališče, da naj menedžerjij le počivajo v kešmejkerskih logih, kjer jim dušo in oči poganjajo le številke, kamor naj se, če mu je v kulturi in njenemu načinu delovanja tako hudo, odpravi prekaljeni kulturni menedžer.


Za vas sta novice z non-stop 24urnikom menedžerirali Klavdi in Joli za Žolto kroniko.


Komentarji
komentiraj >>