Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Grdo ni vreme. Grda je Republika Slovenija. (6289 bralcev)
Sreda, 20. 2. 2008
tomazza



Kljub temu da domača vremenarska legenda, Miran Trontelj, rad ob vsaki priložnosti znova pove, kako zelo ga razžalosti, če zasledi, da je kod govora o grdem ali lepem vremenu, saj naj bi bilo vreme zgolj vreme, včasih sončno in včasih deževno, pa so se s to dilemo na dnevni bazi prisiljeni ukvarjati pridržani na zaprtem oddelku Azilnega doma na Viču. To pa je po pričevanju samih prosilcev za azil, ki so razmere bivanja v domačem Azilnem domu, osrednje represivne inštitucije daleč od ljubljanskih oči na Cesti v Gorice, s katero se domovina tako zelo učinkovito otepa nezaželenih priseljencev, predstavili na današnji tiskovni konferenci v Socialnem centru Rog, zgolj ena od bivanjskih dilem, s katero so se primorani na dnevni bazi soočati med bivanjem v po čem že demokratični Republiki celo med njenim predsedovanjem Evropski Uniji.

Od presoje, ali je vreme lepo ali grdo, očitno tudi na področju hidrometeorološke znanosti strokovnih delavcev domačega Azilnega doma, je namreč odvisno, ali bodo prosilcem za azil, ki so lahko tudi do prve 4 mesece bivanja v demokratični Sloveniji pridržani na tamkajšnjem zaprtem oddelku, pod strogim nadzorom varnostnikov sploh dovoljeni dve uri dnevnega sprehoda oziroma izhoda na ograjeno košarkaško igrišče. Današnji pogled skozi okno sicer ne daje prav jasnega odgovora, ali so bili torej na zaprtem oddelku pridržani prosilci za azil, danes sploh deležni teh dveh ur izhoda oziroma svežega zraka na ograjenem košarkaškem igrišču znotraj prav tako ograjenega območja Azilnega doma.

Je pa zato po pričevanjih na tiskovni konferenci v Socialnem centru Rog navzočih prosilcev za azil in nekaterih uradno priznanih beguncev, ki so na svoj status čakali tudi do dve leti in pol, jasno, da se tam dogajajo številna kršenja njihovih osnovnih človekovih pravic. In še da se uradniki sektorja za azil na domačem ministrstvu za notranje zadeve milo rečeno sprenevedajo, če že ne povsem očitno in namerno zavajajo domačo, evropsko in drugo javnost, za kar so pravzaprav poskrbeli kar sami na današnji proti-tiskovni konferenci dve uri prej v Azilnem domu, na kateri je zakonitost in ustreznost ravnanja domačega represivnega aparata ne ravno prepričljivo branil vodja sektorja za azil Tonček Kopše.

Gospod Tonček Kopše tako le ni bil najbolj prepričljiv, ko je pred navzočo novinarsko srenjo v danes še posebej zloščenih prostorih Azilnega doma pribil, da s 4. januarjem uveljavljeni zakon o mednarodni zaščiti mnoga področja s področja azila ureja po višjih standardih, kot jih je nekdanji zakon o azilu. Da gre pravzaprav zgolj za prazne besede, je bilo sicer jasno že samo po sebi, saj konkretno teh mnogih področij in teh po čem že višjih standardov v nadaljevanju sploh ni predstavil. Da pa gre pravzaprav za eno navadno laž, pa je dovolj povedati, da so povsem konkretne pripombe nad neustrezna določila zakona o mednarodni zaščiti podale številne nevladne organizacije tega področja.

Med ostrimi kritiki tega po sprenevedanju vodje za azil Tončka Kopšeta - ne ve se natančno po čem že, ve pa se za koga - boljšega zakona je celo UNHCR – Agencija Združenih narodov za begunce, ki je takoj po njihovi uveljavitvi izrazila zaskrbljenost nad novimi določbami slovenskega begunskega prava in dodala, da je Slovenija ignorirala večino njenih priporočil za izboljšanje. Nov zakon po mnenju UNHCR zaostruje pogoje za pridobitev azila in se spušča pod mednarodne standarde. Da pa zakon o mednarodni zaščiti, citiram, uvaja bolj restriktiven azilni sistem, z nižjimi standardi od do tedaj veljavnih, in v tem sledi direktivam EU, vendar da za to ni videti dovolj utemeljenih razlogov, saj ugodnejši standardi, ki so bili uzakonjeni s prej veljavnim Zakonom o azilu, niso bili v neskladju s standardi, ki jih vsebujejo te direktive, konec navedka, pa je od 07. februarja naprej tudi uradno stališče domače varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. Posebno skrb pa je varuhinja namenila še prav tako novemu omejevanju brezplačne pravne pomoči, ki z višjimi standardi mednarodne zaščite res nima prav nič skupnega.

Da je šlo na današnji tiskovni konferenci sektorja za azil v Azilnem domu za eno navadno sprenevedanje in zavajanja, pa nenazadnje črno na belem potrjujejo tudi konkretni podatki Agencije za begunce Združenih narodov. Slovenija ima namreč eno najnižjih števil priznanj statusa begunca - leta 2006 je bil status begunca priznan le eni osebi, leto pred tem pa le dvema, kar samo zase pove, kaj pomenijo najvišji psihosocialni standardi mednarodne zaščite, kot jih je neprepričljivo tudi za današnji OFF program poskusil prodajati Tonček Kopše.

Zato pa so bili toliko bolj na lastni tiskovni konferenci v Socialnem centru Rog prepričljivi sami v Azilnem domu nastanjeni prosilci za azil in begunci, ki so na lastni koži priča vedno bolj represivnim prijemom v postopkih obravnavanja prošenj za azil. Prosilce za azil se vse bolj kriminalizira, hkrati pa je podeljenih statusov begunca iz leto v leto manj. Hkrati pa prosilci sploh ne opozarjajo na sistemske napake zakona o mednarodni zaščiti, zoper katerih sta svoj glas denimo dvignili Agencija za begunce Združenih narodov in domača varuhinja človekovih pravic. Sami prosilci za azil opozarjajo predvsem na kršenje elementarnih človekovih pravic, kot so pravica svobode govora, izražanja in dostopa do informacij, ter svoboda gibanja.

Tako lahko primer dveh ruskih prosilcev za azil, ki sta si po priprtju v zaprti oddelek azilnega doma prerezala žile in ki sta pravzaprav s tem tudi dejansko poskrbela, da se je za dogajanje izza zidu Azilnega doma na Cesti v Gorice pričela zanimata tudi ostala trobila domačega večinskega diskurza označimo zgolj za simptom, pravzaprav pa izraz osnovnega človeškega obupa. Tisto osnovno sporočilo te in drugih podobnih v javnosti prezrtih zgodb prosilcev za azil v Republiki Sloveniji pa je, da čeprav je od tega odvisno, ali si boste kot prosilec za azil sploh lahko dve uri pod strogim nadzorom varnostnikov pretegovali noge na svežem zraku ograjenega košarkaškega igrišča prav tako ograjenega Azilnega doma, vreme seveda ni lepo ali grdo, pač pa zgolj sončno, deževno ali pač oblačno. Res grda je zgolj ta eno-nacionalna in do tujcev tako neprijazna Republika Slovenija.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z oblačnim vremenom in grdo državo Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>