ob 7:00
Jutro vam bomo zagrenili z vztrajanjem vlade pri nereševanju problema izbrisanih. Začel se je namreč Teden izbrisanih, ki ga organizira več nevladnih organizacij z namenom čim bolj osveščati javnost o problemu izbrisanih in pozivati pristojne inštitucije, naj problem končno rešijo. Ministrstvo za notranje zadeve pa vztraja pri ustavnem zakonu, ki naj bi lahko edini ustrezno rešil to vprašanje, kar je seveda le način nereševanja težav, s katerimi se že šestnajst let soočajo izbrisani, ki jih vladna trobila še vedno kličejo takoimenovani. Kot, da se izbris ni zgodil.
Kot da se ni zgodila tudi afera Orion. Višji državni tožilec Boštjan Penko je namreč odstopil od pregona v tej zadevi, ker naj bi imel premalo dokazov za nadaljevanje postopka. Naj spomnimo, Orion je bila finančna družba, ki je posojala denar, nekatere svoje stranke pa naj bi zavajala pri sklepanju pogodb. Tako je za kredit od stranke odkupila nepremičnino, potem pa ji jo je s plačili na obroke prodala nazaj, vendar obdržala lastninsko pravico. Ko nisi plačal obroka, je šla hiša. Firma je šla v stečaj, oškodovanci pa so prijavili za pet milijard tolarjev zahtevkov.
Hrvaški premier Ivo Sanader je izjavil, da bodo pritiski na Evropsko komisijo, da uradno ustavi hrvaška pogajanja z unijo, pomenili zelo neobjektiven pristop k problemu zaščitne ekološko ribolovne cone, če ne bo prišlo do štiristranskega srečanja. Zagreb je to srečanje predlagal že pred dvemi meseci, odgovora pa še ni dobil. Sanader dodaja, da lahko pride do resne dileme: ali ZERC ali EU, če se bo Hrvaško še naprej izsiljevalo.
Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost – in italijanska levosredinska Demokratska stranka sta sklenili sporazum, ki bo Slovenski skupnosti, čeprav v povezavi z DS, omogočil samostojen nastop na deželnozborskih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini, ki bodo istočasno kot državne parlamentarne volitve. Na listi Slovenske skupnosti bo kot neodvisen kandidat nastopil tudi pisatelj Boris Pahor.
ob 8:00
Pred, v prejšnjih novicah omenjenimi, italijanskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo trinajstega in štirinajstega aprila, je voditelj Demokratske stranke in kandidat za novega premierja Walter Veltroni predstavil program svoje stranke. Med drugim nameravajo v primeru zmage predlagati zmajšanje števila poslancev v spodnjem domu parlamenta s 630 na 470 in zmanjšanje števila senatorjev s 315 na 100. Prav tako bi razredčili ministre. Po novem naj bi jih bilo dvanajst, sedaj pa jih je približno dvakrat več. S temi ukrepi naj bi zmanjšali stroške in pospešili sprejemanje odločitev. Po javnomnenjskih raziskavah sicer vodi Berlusconi.
Evropska unija pod predsedstvom Slovenije je ostro obsodila izjave iranskih voditeljev. Predsednik Ahmadinedžad je namreč izjavil, da je Izrael črn in umazan mikrob, ki ga je mednarodna skupnost spustila kot divjo žival na narode v regiji. Vodja iranske revolucionarve garde Ali Džafari pa je Izrael označil za rakavo tvorbo, ki jo bodo libanonske šiitske milice kmalu uničile. Evropski uniji pa se iz določenih razlogov zdijo takšne izjave nesprejemljive, škodljive in necivilizirane.
Očitno pa se popolnoma sprejemljiva in civilizirana zdi Evropski uniji izraelska blokada Gaze. Tam je kakih pet tisoč Palestincev protestiralo proti blokadi in oblikovalo človeško verigo. Po mirnih protestih je na obmejnem območju sicer prišlo do izgredov in eksplozij. Izrael se je odločil zapreti območje Gaze, ko je Hamas prevzel tam nadzor, pred enim mesecem pa je uvedel popolno blokado. Evropska unija ni protestirala.
ob 9:00
Evropska unija bo s svojo mirovno misijo v Čadu lahko pričela s petnajstim marcem, je dejal tiskovni predstavnik operacije podpolkovnik Patrick Poulain. Ker je bila misija večkrat preložena, želijo zdaj nadoknaditi izgubljeni čas. Z namestitvijo največje vojaške operacije v zgodovini Evropske unije se je začelo januarja, a so jo po manj kot enem tednu ustavili zaradi novega vala nasilja v Čadu. V misiji sodeluje s petnajstimi vojaki tudi Slovenija.
Slovenija je kot predsedujoča Evropski uniji »požegnala« masovni vpad turške vojske na sever Iraka v boju zoper Kurde, saj je izrazila le zaskrbljenost. Namesto takojšnjega umika njenih enot je pozvala Turčijo naj svoje vojaške aktivnosti omeji na raven, ki je nujno potrebna za zaščito turškega prebivalstva pred terorizmom. Izjava, pisana na kožo prav takšnim akcijam.
V včerajšnjih incidentih na meji med Kosovom in centralno Srbijo je bilo v spopadu med policijo in okoli stopetdesetimi srbskimi rezervisti ranjenih deset kosovskih policistov in pet protestnikov. Policija je na napade rezervistov odgovorila s solzivcem. Rezervisti so policijo obmetavali s kamenjem in bojda tudi z motornim oljem. Prava srednjeveška bitka, torej.
Čez tri ure se bo pričela seja srbskega sveta za nacionalno varnost, edina tema pa bo nasilje v Beogradu na protestih proti razglasitvi neodvisnosti Kosova. Predsednik Boris Tadić naj bi na seji zahteval razjasnitev vseh varnostnih in drugih vidikov protestnega shoda. Po besedah zunanjega ministra Vuka Jeremića, Srbija ne bo dovolila, da bi ti dogodki minili nekaznovani.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>