Napovednik
Da je smet danes več kot le odpadek, ki ga vržemo skozi okno in nanj za vselej pozabimo, je vse bolj jasno. Na gospodarski pomen odpadkov so nas nazadnje opomnili v južni Italiji. Veliki kupi, ko so se iz dneva v dan povečevali več mesecev, revolt prebivalcev in zažiganje odpadkov so prisilili v ukrepanje najprej lokalne, nato pa še državne oblasti zahodne sosede. Da je imela pri vsem skupaj prsti vmes tudi mafija, je, ko gre za južno Italijo, odveč poudarjati.
Z odpadki pa je želel nekaj zaslužiti tudi neznanec iz Hongkonga. Slednji je na tamkajšnjih podzemnih železniških postajah kradel kovinske smetnjake. Na koncu se jih je nabralo trinajst in vsi so bili namenjeni obratom za recikliranje kovine, katerim bi jih hongkonški zmikavt prodal po ceni 200 evrov za smetnjak.
Toda kot se rado primeri, podjetni tat ni imel sreče. 2600 evrov vreden posel so mu namreč preprečile varnostne kamere in osumljenca privedle pred sodišče. Obdolženi se je branil kot nedolžen, toda ker slika pove več kot beseda, se je moral obsojeni tat odpraviti na šestmesečno prestajanje zaporne kazni in ne ve se še, če bo moral med prestajanjem kazni pobirati odpadke, a seveda ne zaradi zaslužka, ampak v imenu prevzgoje, ki je v kitajskih zaporih še vedno aktualna stvar.
Vi pa poslušate OFF Program Radia Študent brez odpadkov in smetnjakov.
Off PROGRAM
Po neuspešnem dogovoru med delodajalci in sindikati pozno ponoči so slednji uresničili napovedi z opozorilno stavko. Delavci pa pri izvajanju stavke niso enotni, saj se je nekateri ne poslužujejo. Hkrati se ponekod srečujejo tudi s pritiski delodajalcev, ki si prizadevajo stavko preprečiti ali vsaj omejiti. Predstavniki delodajalcev so po neuspešnih pogajanjih izrazili nepripravljenost na vnovično usklajevanje s sindikati. Vse dogajanje o opozorilni stavki je povzel predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič:
Seveda so se na stavko odzvali tudi predstavniki parlamentarnih strank. Vse stranke obžalujejo, da ni prišlo do dogovora med delodajalci in sindikati, ob tem pa za to vidijo različne razloge. Vladajoča koalicija meni, da nima nobene zveze s stavko in da se je pri sprejemanju zakonodaje potrudila, da izboljša razmere delavcev. Vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jože Horvat komentira stavko takole:
Medtem ko koalicijske stranke menijo, da so razlog za stavko tudi previsoke zahteve sindikatov, pa opozicija vidi zahteve kot upravičene, prav tako pa del krivde za nastalo stavko vidi v neukrepanju vlade pri visoki inflaciji ter tudi v tem, da oblast naj ne bi odigrala dovolj vidne vloge pri pogajanjih med delodajalci in sindikati.
Slovenskim delavcem pa se pridružuje 14.000 zaposlenih na 127 indijskih letališčih, ki so v državni lasti, saj se zaradi vse večje privatizacije bojijo, da bodo izgubili svoje službe. Zadnja od teh potez je gradnja dveh novih letališč s strani korporacij v južnih mestih Bangalore in Hyderabad, ki pa zahtevajo, da ko bo gradnja končana, oblasti zaprejo dve stari državni letališči na tem področju, še predem bosta novi operativni. To pa za nekatere pomeni izgubo službe. Sicer sta dve največji nacionalni letališči v New Delhiju in Mumbaiju že privatni. Za zdaj štrajk oziroma nesodelovanje, kot ga imenujejo sindikati, še ni povzročil večjih prometnih zaostankov, vlada pa stavko seveda obsoja.
Hrvaški sabor na pobudo opozicijske Socialdemokratske stranke razpravlja o vladnem poročilu glede poteka pogajanj z Evropsko unijo in o hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni. Ob tem razpravljajo tudi o predlogu parlamentarne večine, da Hrvaška začasno ustavi izvajanje ERC-ja za članice Evropske unije. Kot je znano, se s tem predlogom ne strinjajo nekateri poslanci druge vladajoče stranke HSS, ki vztraja pri polni uveljavitvi ERC-ja. Premier Ivo Sanader je v torek poudaril, da bo ustavitev izvajanja ERC-ja začasna, dokler se ne najde rešitev v evropskem duhu.
Izredna seja Varnostnega sveta Združenih narodov o Kosovu, ki sta jo zahtevali Srbija in Rusija, je ostala brez odločitve. Tako so ruska prizadevanja, da bi varnostni svet sprejel enotno stališče ostala, potem ko so nekatere članice že priznale neodvisno Kosovo, pričakovano nerealizirana. Podobno je bil zaman tudi govor srbskega zunanjega ministra Vuka Jeremića, ki je želel potrditev resolucije 1244 in Unmikovega mandata na Kosovu, obenem pa tudi razglasitev misije Evropske unije na tem območju za nezakonito. Zunanji minister Srbije je sicer ob robu srečanja poudaril srbsko pripravljenost približevanja Uniji in ponovno zanikal uporabo sile ter gospodarskega embarga zaradi razglasitve kosovske neodvisnosti.
Mineva pa pet leto od umora nekdanjega srbskega premierja Zorana Đinđića. Slednji je dvanajstega marca 2003 padel pod streli pred vhodom v vladno poslopje. Za umor, njegovo politično ozadje še danes ni povsem pojasnjeno, so bili na skupno 378 let zapora obsojeni pripadniki Zemunskega klana in policijskih enot Rdečih baretk. Sodba še ni pravnomočna. Proevropsko usmerjenega Đinđića si je srbski politični svet zapomnil predvsem po demokratizaciji države, enormnem znižanju inflacije in tudi po sodelovanju s haaškim tribunalom za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Poslušajmo kratek odlomek govora Đinđića, ki ga je imel na sedežu njegove stranke:
Poteka pa še ena obletnica, in sicer priključitve Avstrije k Nemčiji leta 1938. Ob tem pa predstavniki slovenske manjšine in nekateri drugi avstrijski politiki opozarjajo, da celovški podžupan Walter Zwick in mestni svetnik Peter Steinkellner še vedno odklanjata denacifikacijo nekaterih celovških ulic, s tem pa tudi odrekata politično podporo županu Haraldu Scheucherju. Ob obletnici anšlusa in na kakšen je odnos avstrijcev do njega smo spregovorili z Rudijem Voukom.
S položaja poveljnika ameriških sil na Bližnjem vzhodu je odstopil William Fallon. Razlog za odstop, ki ga je ameriški obrambni minister Robert Gates že sprejel, so poročila o domnevnem Fallonovem nestrinjanju s predsednikom Bushem glede Irana. Ameriška administracija je spor z nekdanjim poveljnikom že zanikala in ga označila za narobe dojetega, kot to radi storijo. William Fallon vsebine poročil ni ne potrdil ne zanikal, je pa poudaril, da so postala v ključnem času moteča za delo na Bližnjem vzhodu. Kot je znano, se vrh ZDA že nekaj časa spogleduje z napadom na Iran, s katerim pa se Fallon ni strinjal.
Za konec pa še povabilo na javno tribuno, ki ima naslov 'Ali je mesto kristjana le na desni?' in jo organizirajo Krščanski socialisti. Javna tribuna se bo začela ob pol štirih v sejni sobi Krščanskih socialistov na ulici Komenskega 7, več pa nam bo povedal predsednik stranke Andrej Magajna:
Off sta pripravila Urh in Nejc, sledi pa mu Neuro-moment Tomaža Z.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>