* Danes obzorja širimo s ploščo, ki je pustila velik vpliv na sodobni britanski elektronski sceni, a obenem s strani širše glasbene sredine ostaja razmeroma spregledana. Toda zato ima album ‘Frequencies’ toliko bolj kulten status med privrženci IDM-a, ki v svoji najbolj odlični obliki že skoraj dvajset let uspeva prav na britanskem otoku. Tudi elektronski kreativci to ploščo pogosto omenjajo kot eno ključnih za zagon nove smeri, ki je glasbo s klubskih plesišč preselila v domačo dnevno sobo. Pred nedavnim je v intervjuju za Radio Študent tudi Sean Booth - danes eden najbolj cenjenih sodobnih elektronskih kreativcev - povedal, da sta Autechre (izg; otekr) pri založbi Warp lobirala prav s sklicevanjem na to, da je njuna glasba zelo podobna LFO-jevi. Za to sta imela kakšnih 130.000 razlogov, saj se je prvi LFO-jev singel prodal v tolikšni nakladi, s tem pa je na noge dvignil celotno underground elektronsko sceno, ki seveda ni bila vajena tolikšne pozornosti. Uspeh singla ‘LFO’ je bil tudi dobra popotnica ob zagonu založbe Warp Records, kjer so pred tem založili le nekaj dvanajst-inčnic, s katerimi pa niso doživeli večjega odziva, kar gre verjetno pripisati tudi nekoliko bolj konvencionalni obliki acid housa s teh plošč. In ker je ta praksa ravno v tistem času beležila svoj vrhunec, je bilo v poplavi tovrstne glasbe pač težje poiskati presežke.
Acid house se je iz Čikaga na britanski otok preselil v drugi polovici osemdesetih let minulega stoletja, kjer si je že kmalu podredil klubsko sceno, v začetku devetdesetih pa si je preko nekaterih ustvarjalcev utrl pot celo v mainstream. Na »acidu« je zrasla vsa generacija sodobnih britanskih elektronskih kreativcev, ki je to izraznost pozneje razširila v številne nove prakse. O tem, kako zelo je acid zaznamoval sodobno elektronsko glasbo, pa zgovorno priča tudi manjši revival ob izidu Aphex Twinove serialke ‘Analord’ pred tremi leti, ko je precejšen del producentov računalnike ponovno zamenjal za Rolandove TB-303-je in drugo analogno opremo.
Tudi Mark Bell in Gez Varley, dvojec z imenom LFO, nista bila imuna na burno dogajanje na tedanji britanski elektronski sceni. Spoznala sta se med študijem v Leedsu, kjer sta se udeleževala breakdance partyev in tam naletela na Georgea Evelyna alias Nightmares on Wax, ki je kmalu začel vrteti njun prvi posnetek. Singel, poimenovan kar ‘LFO’, je med rejverji hitro postal izjemno popularen, lastnika založbe Warp pa sta demo posnetek, ki se je le nekaj tednov pozneje prodal v več kot 100.000 primerkih, dobila kar na enem od klubskih parkirišč. Pod ta singel se je ob Bellu in Varleyu takrat podpisal še Martin Williams, ki pa je s tem tudi zaključil svojo glasbeno kariero. Inspiracijo je trojec oziroma dvojec dobil v glasbi, ki se je v drugi polovici osemdesetih redno znašla na repertoarju severnoangleških klubov. Najbolj opazen je vpliv elektra, hip hopa, funka in seveda house glasbe, ki ji v prvi skladbi (in na ovitku) namenijo tole posvetilo: »Kaj je house? Technotronic, KLF ali nekaj, v čemer živiš? Meni house pomeni Phuture, Pierre, Fingers, Adonis, The Pioneers of Hypnotic Groove, Brian Eno, Tangerine Dream, Kraftwerk, Depeche Mode in Yellow Magic Orchestra. Ta album je posvečen vam.« Gre torej za poklon čikaškemu acid housu ter evropskim pop-elektronsko obarvanim kreativcem, ki so dali tisti največji doprinos k razvoju sodobne popularne elektronske glasbe.
Pozornost pa ni bila le enostranska. Kmalu po izidu plošče sta na Warp med drugim namreč prišli tudi dve prošnji za morebitno sodelovanje z LFO. Ena s strani botra elektro-funka Afrike Bambaate, za katerega sta Bell in Varley pozneje naredila remix, druga pa iz Nemčije od samih Kraftwerk. Enaindvajsetletna mladca, ki sta šele vstopala v elektronsko areno, teh prošenj sprva sploh nista jemala resno, a sta, ko so ju posadili na letalo za Dusseldorf, dojela, da gre zares. Spominjata se, da sta se v studiu Kraftwerk seznanila s številnimi modificiranimi sintetizatorji, iz katerih je bilo moč dobiti unikatne zvoke. To sta nato seveda s pridom uporabljala tudi pri svojem ustvarjanju, preko njiju pa se je ta praksa razširila tudi na številne druge Warpovce, ki so dve leti pozneje povili IDM. Tudi LFO največkrat popredalčkamo kar pod ta termin, čeprav vsaj v začetku njuna ideologija ni bila povsem enaka tisti, ki so jo pozneje predstavili preostali IDM-erji. Medtem ko so slednji svoj izraz pogosto iskali v bolj abstraktnih prebiranjih, sta Bell in Varley eksperimentiranje na koncu vedno poskušala zapakirati v neko čim bolj plesno formo. Dvojec se je po naslednjem albumu ’Advance’ zaradi nepojasnjenih razlogov sicer razšel, a oba še naprej ostajata v glasbenih vodah. Varley pod svojim imenom ustvarja techno glasbo, Bell pa kot edini preostali član pelje naprej znamko LFO, postal je tudi cenjen producent in je med drugim sodeloval z Depeche Mode, trenutno pa je na turneji z Bjork, s katero sodeluje že več kot deset let.
Album ’Frequencies’ za razliko od nekaterih drugih, celo nekoliko mlajših naslovov, tudi po skoraj dvajsetih letih še vedno kljubuje zobu časa in je torej najbolj reprezentativen primerek prehoda med glasbo, narejeno za plesišče, in tisto za poslušanje v domačem naslanjaču, ki je približno dve leti pozneje v elektronskem miljeju postavila nov trend. In danes morda ni več tako zelo nenavadno, če anonimnež proda več kot 100.000 izvodov (običajno v obliki downloada), a v letu 1990, ko je bil internet šele v povojih, tak dosežek dobi povsem novo dimenzijo, kar konec koncev tudi potrjuje 12. mesto, ki ga je na britanskem chartu dosegel singel ’LFO’.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >> acquistre cialis 1
MichaelLus [30/03/2018]
cialis acheter cialis pas her
prix cialis prix cialis en pharmacie
prezzo cialis cialis costo
comprar cialis cialis 10 mg
odgovori >>
acheter cialis 10 mg
acheter cialis [16/03/2018]
commander cialis vente cialis
cialis generique acheter cialis
precio cialis precio cailis
generico cialis prezzo cialis
odgovori >>