Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
LIBANONSKA PROZA TRETJIČ: GHASSAN FAWAZ (3673 bralcev)
Nedelja, 16. 3. 2008
kristinas



Ghassan Fawaz se je rodil na jugu Libanona leta 1947 in sodi v isto generacijo avtorjev kot priljubljeni pisatelj Amin Maalouf, s katerim si delita tudi podobno usodo, saj sta se v 70-ih oba preselila v Francijo, kjer živita in ustvarjata tudi danes. Tisto, kar ju ločuje, je drugačen odnos do književnosti. Fawaz je začel pisati precej pozno, šele po emigraciji. V svojem zgodnjem življenjskem obdobju namreč ni sedel za mizo s pisalom v roki, ampak je bil dejaven kot politik in aktivist libanonske levice, ki je podpirala Palestince in simpatizirala z libanonsko Stranko komunistov. Ko je leta 1975 v Libanonu izbruhnila državljanska vojna, je tudi sam poprijel za orožje. Vendar zanos ni trajal dolgo, saj je v manj kot letu dni za vedno zapustil domovino, se naselil v Parizu in začel delati kot urednik pri manjših založbah.

Fawazov prvi roman Les moi volatils des guerres perdues oziroma Zmuzljivi jazi izgubljenih vojn je izšel pozno, šele leta 1996. Že dve leti kasneje pa izide njegov drugi roman z naslovom Sous le ciel d`Occident ali Pod nebom Zahoda. Pisatelj je za tematsko osnovo obeh romanov vzel kar lastno biografijo, ki jo nato izmenično predeluje iz prvoosebne in tretjeosebne perspektive. Različnim pripovednim perspektivam je prilagojen tudi slog, ki je v prvi osebi pompozen in ekscesen, da lažje posreduje megalomanskost želja, ki jih skriva govor glavnega junaka. Ko naracijo prevzame tretjeosebni pripovedovalec, se umiri tudi ton izjavljanja, ki postane - morda tudi zaradi časovne distance - nekoliko bolj zrel. Pisateljev romaneskni slog pa zaznamuje še ena značilnost. Avtor je namreč posamezne stavke očitno zasnoval v arabščini in jih nato dobesedno prevedel v francoščino, kar je privedlo do nenaravnih, kalkiranih stilističnih rešitev.


Ali pisateljev čas šele prihaja, bo pokazala prihodnost. Preuranjeno bi bilo karkoli sklepati na podlagi dveh romanov. Nekateri kritiki menijo, da se njegove pripovedi preveč približujejo golemu in faktografskemu ubesedovanju zgodovinske realnosti, da bi lahko bile zares zanimive in inovativne. Po drugi strani pa so prav naštete pomanjkljivosti hkrati tudi vrline Fawazovega pisanja, saj faktografija ni podana suhoparno, temveč je dinamizirana s spreminjanjem govorjenega toka in stilističnimi zasuki, ki ga spremljajo.


Roman Zmuzljivi jazi izgubljenih vojn, katerega odlomek bomo poslušali v nocojšnji oddaji, pripoveduje zgodbo o dečku Faresu, ki noče biti takšen kot drugi. Svoje drugačnosti ne izkazuje z nenavadnimi dejanji v pozitivnem ali negativnem smislu, o čemer priča tudi uvod romana, ki izraža zgolj razmišljanje egocentričnega in visokoletečega mladeniča, ki si od življenja želi dobiti več od tistega, kar mu je bilo namenjeno. Naslov romana se veže na spremembe, ki jih Fares doživlja v vojni vihri. Vendar se pripoved ne navezuje le na resnično, zunanjo vojno, temveč tudi na bitke, ki jih dnevno bije vsak znotraj sebe.


 



Komentarji
komentiraj >>