Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročilo - 13.3.2008 (3831 bralcev)
Ponedeljek, 17. 3. 2008
DPU



Poročilo s predavanja Nikolaija Jeffsa z naslovom »Totalitarizem literature«. Predavanje je bilo 13. 3. v klubu Gromka na Metelkovi.

Predavatelj se je uvodoma sprehodil skozi nekatera zgodovinska razumevanja literature in umetnosti nasploh: Platon je, denimo, pisatelje izgnal iz svoje idealne države, medtem ko je Aristotel pesnike ustoličil za nosilce resnice, katerih delo naj bi blagodejno vplivalo na moralno in družbeno življenje. Dva tisoč let kasneje je protoanarhistični angleški pesnik Shelley pesnike razglasil za nepriznane zakonodajalce sveta, še kasneje pa je tovariš Stalin pisatelje imenoval za inženirje človeških duš.

Postavljeno je bilo torej, da je pri umetnosti oziroma literaturi, ki samo sebe razume v kategorijah resnice oziroma ekskluzivnega dostopa do nje, smiselno govoriti o vsaj protototalitarnih tendencah. O njih je smiselno razmišljati zato, da izostrimo razumevanje literature same in njeno dejansko vlogo pri utrjevanju nekaterih historičnih oblik totalitarizma.

Kolonializem velikokrat manjka pri naštevanju historičnih primerov totalitarnih režimov, kjer sicer redno nastopa klasična trojica fašizem-nacizem-stalinizem. A vredno je upoštevati, da je martiniški pesnik Aimé Cesaire opozoril, da je fašizem v resnici kolonializem, ki se je vrnil v Evropo. Predavatelj je opozoril, da v kolikor kolonializma ne mislimo v povezavi s totalitarizmom, potem tvegamo, da pozabimo, da je bilo veliko kasnejših elementov totalitarnih režimov pravzaprav izumljenih ravno v kolonijah: genocidi, nasilno preseljevanje prebivalstva, instrumentalizacija in redukcija posameznikov in celih družbenih skupin na neko bistveno lastnost, izgradnja hierarhije ras in družb, postopna kolonizacija vseh vidikov javnega in privatnega življenja, koncentracijska taborišča.

Vlogo literature pri kolonialnem projektu je predavatelj razkrival skozi konceptualni aparat Edwarda Saida in analizo kanoničnih tekstov predvsem angleške literature. A poleg obširnega identificiranja mest, na katerih je bila literatura v službi političnega projekta s totalitarno vsebino, je predavatelj dodal poseben poudarek tudi na tisto literaturo, ki je samo sebe postavila na antikolonialno stran in ki bi torej morala biti prosta tistih vzgibov, ki označujejo njenega historičnega nasprotnika. Temu pa seveda ni tako, kar je bilo praktično predstavljeno na primeru lokalnega kanoničnega avtorja – Franceta Prešerna in njegove Zdravljice.

Ta je razumljena kot manifestacija političnega projekta v pogojih kolonizacije, večinoma slavljena zaradi domnevnega univerzalnega in miroljubnega naboja, saj »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«. A teza o ambivalentnosti same literature je dobila svojo potrditev skozi razkritje nekaterih drugih nivojev, na katerih taista Zdravljica komunicira: skupnost, denimo, definira skozi perspektivo nacionalne čistosti, vnaprej jasno predpisuje spolne in družbene vloge: ženske so razumljene kot stroji za rojevanje, moški pa kot vojaki, ki naj sovražnikom naženejo strah v kosti; kot paradigma idealnega družbenega življenja je postavljeno miroljubno sobivanje nacionalno zaključenih in notranje homogenih entitet in ne, denimo, heterogenost jezikov, kultur na istem teritoriju.

Tudi tista literatura, ki se je še malo poprej kazala kot dejavnik emancipacije, se v tej analizi razkrije kot kal reprodukcije totalitarnih tendenc, tistih, ki sebe postavljajo na mesto pisca zakonov celotnega družbenega življenja. Da ta napeljuje na znano Benjaminovo o tem, da ni dokumenta kulture, ki ne bi bil hkrati tudi dokument barbarstva, ni naključje, saj je bila ravno ta, poleg Cesairove izhodiščne misli o kolonializmu in fašizmu eno od metodoloških vodil predavateljevega sprehoda skozi razmerje med literaturo in totalitarizmom.

Prihodnji četrtek, 20. marca, bo ob 18. uri v klubu Gromka nastopil Peter Sekloča s predavanjem »Totalnost oblikovanja javnega mnenja v sodobnosti«.

poročilo je spisal Andrej Pavlišič.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent





Komentarji
komentiraj >>