Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
HARMONIA: Live 1974 (Gronland, 2007) (3396 bralcev)
Sreda, 19. 3. 2008
goran



* Konec lanskega leta je po dobrih triintridesetih letih izšel posnetek koncerta ene ključnih krautrockovskih formacij, obenem pa so se zbrali tudi njeni prvotni trije člani in 27. novembra zabeležili nov koncert, kateremu naj bi jih letos sledilo še nekaj. Super-skupina Harmonia svoj nastanek zabeleži v letu 1973, ko se združijo Hans Joachim Roedelius in Dieter Moebius (sicer člana zasedbe Cluster), ter Michael Rother iz zasedbe Neu!, sicer znan tudi po sodelovanju s Kraftwerk. V letu 1976 se trojici potem, ko jih označi za »najpomembnejši svetovni rockovski bend«, pridruži še Brian Eno, ki v njihovi glasbi bržkone prepozna kvalitete ambientalne glasbe, s kakršno se ukvarja praktično vse do danes. Zasedbo leta 1976 med snemanjem albuma ‘Tracks and Traces’ najprej zapusti Rother, ki se posveti matični zasedbi Neu!, preostala trojica pa očitno sklene , da je odhod inventivnega kitarista prevelika izguba, zato se še v istem letu razpustijo. A kot rečeno, so tri aktivna leta, v katerih posnamejo tri studijske albume dovolj, da Harmonia postane ena najbolj vplivnih in referenčnih krautrockovskih zasedb.

Prvi album Harmonie poimenovan ‘Musik Von Harmonia’ je izrazno zelo blizu temu, kar sta pod znamko Kluster počela Roedelius in Moebius, kar pa niti ni čudno saj je Rother že takrat občasno sodeloval z njima in so se njihovi inputi zelo verjetno precej mešali. Vsi trije glasbeniki so namreč multiinstrumentalisti z močnim eksperimentalnim vzgibom in ker jih je povrhu zanimala še ista izraznost, z izjemo Rotherjevega značilnega kitarskega prebiranja, bržkone niso imeli rigidno določenih vlog,. Inspiracijo so našli predvsem v zasedbi Velvet Underground, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih zmešala glave številnim glasbenim zanesenjakom, del navdiha pa so poiskali še v tradicionalnih arabskih in vzhodnjaških praksah, klasični in jazzovski godbi, zelo verjetno pa tudi pri zgodnjih elektro-akustičnih skladateljih. Z drugim albumom ‘De Luxe’ se trojec po strukturi skladb poda bliže klasičnemu pop formatu, iz katerega pronicajo značilni subtilni mehanski ritmi, ki pa so v primerjavi z izrazito sintetičnimi Kraftwerk, še vedno precej bliže abstraktnemu krautrocku. Tretji album ‘Tracks and Traces’ pri katerem se trojici pridruži še Brian Eno izide pod znamko Harmonia ’76, z njim pa se zasedba poda v raziskovanje ambientalne, teksturirane glasbe, s katero je Eno kot producent pozneje zaznamoval praktično celotno sodobno popularno-glasbeno produkcijo.

V zadnjih nekaj letih je krautrock preko številnih novo-nastalih bendov, ki to prakso iz sedemdesetih let minulega stoletja navajajo kot glavni vir inspiracije, ponovno vzbudil veliko zanimanja, zato verjetno ni naključje, da smo po objavi zbirke ’Roedelius - Works 1968-2005’ iz leta 2006, v lanskem letu dobili še album ‘Live 1974’ zasedbe Harmonia. A med tem, ko je šlo v primeru prvega za zbirko že prej objavljenih skladb, gre v primeru ploščka ‘Live 1974’ za prej še neslišan material. Koncert, ki je bil 23. marca 1974 zabeležen v nekdanji želežniški postaji preimenovani v Penny Station Club v nemškem Griessemu, je izpeljala originalna postava - Roedelius / Moebius /Rother. Glasba je očitno plod improvizacije, ki je na nek način le prikaz studijskega kreativnega procesa trojice, iz kakršnega je denimo nastal tudi njihov prvi album ‘Musik Von Harmonia’, zato je podobnost med ploščama seveda razumljiva. A kot rečeno, gre v primeru vseh petih skladb za prej še neslišan material, zato je koncertni posnetek seveda odlična diskografska dopolnitev vsem privržencem zasedbe, pa tudi ljubiteljem zeljarskih praks v obče. Posnetek je za svojih triintrideset let odlične kakovosti, nekoliko preseneča le dejstvo, da v vsej uri ni niti enkrat slišati približno petdesetih obiskovalcev koncerta, kar Rother pragmatično pripiše drogam.

Album ‘Live 1974’ je torej odličen prikaz eksperimentalnega, avanturističnega pristopa k ustvarjanju glasbe, v kateri je moč razbrati vplive duba, vzhodnjaških praks in psihedeličnega rocka, ter na drugi strani zametke sodobnih elektronskih praks, trip hopa, ambientalne glasbe ter številnih rockovskih derivatov. Istočasno pa torej dodaja tudi nov kamenček v mozaik krautrockovskega prebiranja, ki je skozi prizmo sodobne produkcije seveda eno najpomembnejših glasbenih obdobij.

pripravil Goran Kompoš


Komentarji
komentiraj >>