Razredni politični sistem je enak kot strankarski, plemenski ali sektaški sistem v pomenu, da razred dominira družbi na enak način kot stranka, pleme ali sekta. Razred – tako kot stranka, pleme ali sekta – je družbena skupina ljudi s skupnimi interesi. Slednji izhajajo iz obstoja množice ljudi, med seboj povezanih na ravni krvnega sorodstva, prepričanja, kulture, lokalnosti ali življenjskega standarda. Tako razred, stranka, sekta in pleme nastajajo iz podobnih faktorjev, ki vodijo k podobnim rezultatom, nastanejo torej zaradi tega, ker krvno sorodstvo, prepričanje, življenjski standard, kultura in lokalnost ustvarjajo skupen pogled na dosego skupnega cilja. Tako se vzpostavi družbena struktura v obliki razreda, stranke, plemena ali sekte, ki eventuelno postane političen koncept, usmerjen k realizaciji pogleda in cilja te skupine.
V vseh teh primerih ljudje niso ne razred, ne stranka, niti pleme niti sekta, slednje namreč niso nič drugega kot del prebivalstva in predstavljajo manjšino. Če razred, stranka, pleme ali sekta dominirajo družbi, celoten sistem postane diktatura. Pa vendarle, razred oziroma plemenska koalicija sta boljša od strankarske koalicije, ker ju sestavljajo ljudje iz izvora skupine plemen. Redko najdemo koga, ki ne pripada plemenu in vsi ljudje pripadajo določenemu razredu. V nasprotju s tem pa nobena stranka ne zajame vseh ljudi in tako stranka ali strankarska koalicija predstavlja manjšino v primerjavi z množicami izven njenega članstva.
V resnični demokraciji ni nobenega izgovora, da en razred zatira druge zavoljo svojih koristi, da stranka zatira druge stranke zavoljo svojih interesov in tako dalje. Dovoliti takšna dejanja pomeni zapustiti logiko demokracije in se poslužiti logike sile. Takšno dejanje je diktatorsko, ker ni v interesu celotne družbe, ki ni sestavljena samo iz enega razreda, plemena, sekte ali članov ene stranke. Diktatorski izgovor je, da je družba res sestavljena iz večih delov in da se eden izmed njih loti likvidacije drugih, da lahko sam stoji na oblasti. To dejanje potem ni v interesu celotne družbe temveč v interesu določenega razreda, plemena, sekte ali stranke, torej v interesu tistih, ki želijo nadomestiti družbo.
Družba, ločena narazen zaradi strankarskih bojev, je podobna tisti, ki je ločena narazen zaradi plemenskih ali sektaških bojev. Družba, ki je oblikovana v imenu razreda, avtomatično postane substitut za ta razred in se ohranja, dokler ne postane nadomestitev za njemu sovražni razred. Kateri koli razred, ki postane dedič družbe, istočasno podeduje njene karakteristike. Če denimo delavski razred zatre vse druge, postane dedič družbe in torej postane materialna ter socialna baza te družbe. S tem podeduje lastnosti prejšnjega sistema, četudi to ni takoj očitno.
Ko čas mineva, se pojavijo lastnosti drugih eliminiranih razredov ravno skozi redove delavskega razreda. In nosilci teh karakteristik prevzamejo vedenje in poante v skladu s svojimi značilnosti. Tako delavski razred postane ločena družba, s čimer prikaže enaka nasprotja kot stara družba. Materialni in moralni standardi članov družbe so najprej raznoliki, a se nato pojavijo frakcije, ki se avtomatično razvijejo v razrede, kot so bili tisti, ki so bili eliminirani. Tako se znova začne bitka za dominacijo nad družbo. Vsaka skupina ljudi, nato frakcija in končno vsak nov razred poskuša postati instrument vladanja. Materialna baza družbe ni stabilna, ker ima družbeni aspekt.
Instrument vladanja eni sami materialni bazi družbe bo mogoče nekaj časa stabilen, vendar bo minil takoj, ko se bodo pojavili novi materialni ter socialni standardi iz iste materialne baze. Vsaka družba z razrednim konfliktom je bila v preteklosti enorazredna družba, vendar so skozi neizobežno evolucijo nastali novi razredi znotraj enega. Na kratko, poskusi poenotenja materialne baze družbe z namenom rešitve problema oblasti ali z namenom končanja bojev pod okriljem stranke, razreda, sekte ali plemena so propadli, kakor tudi napori ugoditve množicam skozi volitve njihovih predstavnikov ali organizacijo plebiscitov. Nadaljevanje teh naporov je postalo potrata časa in zasmehovanje ljudi.
ODPOVED: Poglavje 'Razred' je prevedel Klerik, vi pa bodite z nami tudi čez dva tedna, ko bo sledilo Gadafijevo razmišljanje o plebiscitih.
Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent
Komentarji
komentiraj >>