Sobota, 22. 3. 2008
LukaZ
* Thee Silver Mount Zion & Tra-la-la Band so na novi plošči svojo formo dolgih, 'epskih' pesmi presekali z rezko kitarsko govorico in rahlo zadušili na milozvočjih in katarzičnih klimaksih grajeno 'komorno' igro godal. 13 Blues For 13 Moons predstavlja premik k besedi, glasu, ki potencira aktivističen naboj te zasedbe, ki v post industrijski dobi tenkočutno čuti anomalije sodobne družbe.
Sedemčlanska združba pod vodstvom Efrima Menucka iz Godspeed You Black Emperor je tokrat sestavljena iz dveh kitar, dveh violin, violončela, kontrabasa in bobnov, navkljub sestavi pa gre tokrat za najbolj rockovsko in udarno različico njihove godbe, ki v polje melanholije tokrat vnaša skeleči naboj sodobnega aktivizma, vpetega v singularne in univerzalne frustracije v obdobju aktualne svetovne politike in vpetosti v milje nevzdržnega vulgarnega kapitalizma. Ta angažiranost je v besedilih delno poetizirana, čemur sledijo bolj lirični, zamaknjeni deli glasbe, občasno sloganska in v domeni sodobnega anarhizma celo utopično naivna, razpeta med obupom in svetoboljem, akcijo, pozivom in potopitvijo v objem lastnega obupa in razočaranja. Protestniška nota, ki so jo Efrim in kameradi prej vpenjali v zgolj plastovito zvočno govorico milozvočij in vrtoglavih stopnjevanj rastočih in padajočih napetosti, se skozi zopet daljše skladbe tokrat imenitno poudarja skozi bolj izrazito strukturiran lok pesmi, spoj kitarskih riffov, repetitivnih vzorcev, blagih prehodov, ponavljajočih napevov in rastočega ritma, pod katerimi tlijo nežnejša, bolj blago zveneča godala, ki dajejo glasbi rahlo otožen, mestoma celo melanholičen pridih. Tega preči nosilec pomena, Efrimov glas, resda mestoma okoren in šibek, a prezenten, namenoma ob kitarah potisnjen v ospredje.
'13 Blues For 13 Moons' ravno skozi to prizmo preči prejšnjo pritajeno, zastrto protestno noto prejšnjih albumov te spreminjajoče zasedbe, ki je predvsem v glasbi izgubljala v introvertiranosti in kontemplativnosti, tokrat pa stopi v ospredje in zareže navkljub daljši naturi štirih skladb, ki povprečno trajajo petnajst minut. Ploščo sicer uvede dvanajst kratkih fragmentov feedbacka, povratne zanke, ki nosi svojstven komentar, 'fuck off' ustaljenim obrazcem glasbene industrije in njene komercialne nature, komentar, vsebovan v etičnem jedru tako zasedbe, kot založbe Constellation. Sledi ji mantrična epopeja '1000000 Died To Make This Sound' s skupinskim ponavljajočim refrenom, ki ga preči Efrimov vokal, rezek riff violončela, udaren ritem in medigra dveh kitar, repetitivnost pa prebadajo hrupni zvočni zid in v notranjosti zvočne tvarine majhne, a izrazno bogate miniaturne spremembe, ki ob postopni razgradnji držijo napetost vse do konca. Pravzaprav skladba rahlo spomni na rahlo omehčane in razpotegnjene nizozemske anarho prvake The Ex. Naslovna skladba '13 Blues For 13 Moons' gradi na ponavljajočem kitarskem hrapavem bluesovskem riffu, ki se izvije in počasnega, težjega rockanja in s tem poudari občutek opustelosti, ki ga nad nas razpenja prevladujoči kulturni milje. Zaradi dolžine plošče bomo žal izpustili pesem 'Black Waters Blowed/ Engine Broke Blues', a poslušanje do sedaj najbolj prepričljive stvaritve Thee Silver Mount Zion & Tra-la-la Band zaključili s čudovito skladbo 'Blindblindblind', v kateri na površje pronica zvočna preteklost zasedbe, ki tokrat bolj kot na kitarah gradi na dinamiki godal, čudovito zvenečih, romantiziranih, otožnih melodijah v počasnem, baladnem tempu, iz katerega v klimaksu na površje priplava iz krča obupa in razočaranja izvito svetobolje v refrenu 'some hearts are true' …
Plošča '13 Blues For 13 Moons' tako predstavlja zasedbo Thee Silver Mount Zion & Tra-la-la v njihovi najbolj neuklonljivi drži, trdno zavezani lastnemu poslanstvu, angažiranosti, ki so jo tokrat odlično uspeli ujeti v splet mehkobe in rezkosti, skozi katero nam svoje videnje sveta podajajo na najbolj čist in razumljiv način doslej …
pripravil Luka Zagoričnik
Komentarji
komentiraj >>