Sreda, 2. 4. 2008
Goc
* Močni švedski hard core-punk trio Victims je konec februarja izstrelil novi album – “Killer”. Takoj lahko povem, da album “ni za umret in da ni nobenih presenečenj, temveč so Victims ponovno izbruhnili svojo razpoznavno eksplozivno mešanico starega ameriškega in skandinavskega hardkora, ki sta se brezkompromisno kotalila na sceni v 80-tih letih prejšnjega stoletja. S posodobljeno omenjeno vnetljivo formulo Victims brez večjih težav zažigajo na punkovski in hardkorovski sceni že dobro desetletje, vsekakor pa od split elpeja z ameriškimi kolegi From Ashes Rise.
Komadi na albumu “Killer” sekajo predvsem z izjemno energijo, ki jo poudarja odlična produkcija, o kateri vrsta punk bandov lahko zgolj sanja. Komadi niso aranžmajsko komplicirani in se medsebojno ne razlikujejo preveč, obenem pa so privlačni ravno zaradi enostavne strukture in udarne izvedbe. Dejstvo je tudi, da novi album ne ponuja nalezljivih uspešnic, kakršnih je bilo veliko na drugi veliki plošči “...In Blood” iz leta 2004. Komadi so še krajši – redkokateri presega tri minute - in so še bolj rudimentarni, ko gre za punk in hard core prejeme. Namreč, za razliko od njihovih rojakov, nedavno ugaslih Skitsystem ali znova sprebujenih Wolfbrigade Victims, niso postali špica skandinavskega haceja s pomočjo različic metalskih glasbenih vloškov. So pač bolj punk!
V primerjavi s prejšnjim albumom, “Divide and Conquer” iz leta 2006, je morda edina večja razlika v tem, da so nekoliko zmanjšali r'n'r “motorheadovske” prijeme. Zdi se mi, da je odstop od omenjenih vplivov še bolj sprostil punkovsko energijo pri kitaristu Jonu Lindquistu, ki ga poznamo iz Acursed, s katerimi so Victims posneli prvi split EP še konec 90-tih let. Igral pa je tudi v Sayyadina in Nasum. Levji delež v bendu pa opravlja basist, ki je hkrati vodilni vokal.
Victims se ne obremenujejo s sila pomembnimi besedili in zgodovinskimi sporočili, temveč izražajo pesimizem vsakdanjega življenja, večinoma v angleščini, kakšen komad pa je že tudi v švedščini. V besedilih zasledimo podobnosti z Discharge, tako v redkobesednosti kot v kataklizmičnih strahotah vojn. Tako v besedilih kot v glasbi so Victims iskreni do bolečine.
Victims so bili nedvomno od začetka svojega delovanja leta 1997 inspirirani s početjem zgodnjih Discharge, kar pomeni, da drveči ritmi Švedov tudi danes največkrat temeljijo na famoznem d-beatu. Ljubezen do Discharge so potrdili tudi leta 2001 z udeležbo na kompilacijskem albumu “In Defence Of Our Future”, na katerem so švedske skupine preigravale komade Discharge. Istega leta so objavili tudi prvi album “Neverendlasting”.
Sicer pa so Victims imeli že konec 90-ih let dva opazna epeja, ki sta nakazali, da skupina drvi proti vrhu ogromnega brega skandinavskih punk in hc skupin. Gre za sedeminčni ep “Harder Than It Was Meant To Be”, ki se je najprej pojavil kot demo kaseta leta 1999. Istega leta pa so si razdelili še majhno ploščo s someščani Acursed. Takrat so bili še kvartet.
Victims torej igrajo že več kot deset let in še vedno smo lahko zadovoljni s tem, kar nam ponujajo. Kot novost v svoji diskografiji so napovedali split album z ameriškimi epskimi crustetji Kylesa (Kajliša). Žal pa letos v okviru svoje spomladanske turneje ne bodo spet prišli v Zagreb ali prvič v Slovenijo, najbližje bodo namreč v začetku aprila na Dunaju. Potem pa bodo spet odrinili v ZDA, saj je mineapoliška založba Havoc Records pripravila ameriško izdajo albuma “Killer”.
pripravil Goran Ivanovič- Goc
Komentarji
komentiraj >>