Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
CoH!!! (3564 bralcev)
Ponedeljek, 7. 4. 2008
goran



* Sobotni večer je postregel z novim dogodkom iz cikla Kinozvočenja, tokrat v organizaciji Zavoda projekt Atol ter Kinodvora, v sklopu katerega gostijo nekatere najbolj aktualne domače in svetovne kreativce v polju avdiovizualnih umetnosti. Pred dobrima dvema mesecema, ko je Kinodvor gostil enega najbolj cenjenih umetnikov s področja eksperimentalne elektronike - Carstena Nicolaia alias Alva Noto - smo prebujanje tovrstne ponudbe na domačih tleh seveda z navdušenjem pozdravili. A kot se je žal izkazalo, je morda nekoliko prekmalu, saj očitno tako kulturno ministrstvo kot tudi Mestna občina Ljubljana še vedno gojita precej mačehovski odnos do nekoliko bolj alternativnih umetnosti, kar se je nazadnje seveda manifestiralo s »prvoaprilskim« zaprtjem Kinadvor. Prestolnica sicer premore eno, morda dve alternativni lokaciji za organizacijo tovrstnih dogodkov, vendar je ob tem treba vedeti, da številni najbolj cenjeni glasbeniki redno prejemajo ponudbe nekaterih najbolj zanimivih svetovnih koncertnih dvoran, in vsled tega primerno prizorišče torej igra precejšnjo vlogo. Kinodvor je s svojim ambientom očaral tudi Carstena Nicolaia, ki je po koncertu v razprodani dvorani povedal, da bo koncertiranje tam z veseljem priporočil tudi svojim kolegom. In ker gre za človeka, ki redno sodeluje s številnimi najbolj zanimivimi svetovnimi kreativci, ima prav táko ustno izročilo seveda velikansko težo. Nepričakovano zaprtje Kinodvora je bilo torej tudi za serijalko Kinozvočenja velik udarec, a k sreči te dogodke pripravlja ekipa entuziastov, ki je praktično čez noč našla alternativno rešitev in tako omogočila težko pričakovani koncert ruskega zvočnega mojstra.

Ivan Pavlov alias CoH po prepoznavnosti precej zaostaja za imeni, kot so Alva Noto, Frank Bretschneider, Ryoji Ikeda, Pan Sonic in nekateri drugi, vendar pa je med privrženci tovrstnih elektronskih vsebin veliko posameznikov, ki prav Pavlova vidijo kot najbolj prepričljivega eksperimentalista iz te sredine. No, v intervjuju za Radio Študent je mit o svoji pregovorni fascinaciji nad tehničnimi domislicami povsem ovrgel. Povedal je, da ga glasba bolj kot prek študija matematike ter fizike in pozneje dela znanstvenika zanima povsem z intuitivnega vidika ter da pravzaprav stremi le k temu, da na poslušalca poskusi reflektirati tiste občutke, ki se njemu porajajo med snovanjem glasbe. Tistim ljubiteljem elektronskih vsebin, ki v glasbi iščemo prav omenjeno refleksijo, je to njegovo razodetje gotovo odstrlo še poslednjo predstavo o nekem polračunalniku, polčloveku, ki se zvočne umetnosti morebiti loteva le zaradi svoje superiorne akademske izkušnje. V glasbi, prek katere ustvarjalec poskuša komunicirati predvsem ali pa izključno z nekim razpoloženjem, pa je pač precej lažje navezati neko pristno, direktno povezanost med obema udeležencema, ki je običajno tisti ključni presežek umetnosti v obče.

Nič kaj obetavno iskanje alternativnega prizorišča za CoHov koncert se je končalo v klubu K4, katerega redni obiskovalci pa za tovrstna, nekoliko delikatnejša zvočna prebiranja ne kažejo nobenega zanimanja. Kako pomembna je sama lokacija, je bilo mogoče razbrati tudi iz sobotnega dogodka, saj je bilo nekaj zadnjih koncertov tujih glasbenikov v Kinodvoru razprodanih, tokrat pa se je v K4 nabralo komaj kakšnih 50 navdušencev, kar je sicer imelo svoje prednosti, a obenem tudi nekaj pomanjkljivosti. Človeku, ki posebej za koncert preleti pol Evrope in nato nastopi v napol praznem klubu, pač gotovo ni prav lahko najti inspiracije za koncertni presežek in žal je ta tudi tokrat izostal. Ali je bil vzrok v maloštevilnem občinstvu ali v ne najbolj posrečeni lokaciji ali morda kar v kombinaciji obojega, ni znano, a po pričevanju tistih, ki so Pavlova imeli priložnost videti in slišati v preteklosti, je tokrat izostala predvsem večja jakost ozvočenja. Ker se v svoji različici v živo CoH običajno predstavlja v zvočno bolj dinamični podobi, ima dobro ozvočenje morda celo ključno vlogo, saj naj bi bil pri tovrstnem početju precej blizu hrupnosti njegovih prijateljev Pan Sonic. Koliko energije slednjih se skriva prav v glasnosti, pa seveda veste vsi, ki ste dvojec že imeli priložnost slišati v živo.

Set, s katerim se je v soboto predstavil ljubljanskemu občinstvu, je Pavlov poimenoval MO-CE, z njim pa ponuja prerez plošče ‘Strings’ iz lanskega leta, za katerega pravi, da ga za potrebe nastopa v živo iz kontemplativne predrugači v bolj dinamično formo. Kot se je pokazalo pozneje na koncertu, materiala s tega albuma, ki se je znašel na repertoarju, Pavlov ni opazno spremenil, in ker je šlo za običajni lap-top nastop, ko glasbenik ves čas le bolšči v ekran, se je pač treba omejiti le na tisto, kar draži poslušalčeve bobniče. V večjem delu je šlo torej za material s plošče ‘Strings’, na kateri se spajajo akustični in digitalni elementi, razlika pa je bila praktično le ta, da je Pavlov skozi prostorsko ozvočenje pač lahko poljubno spreminjal glasnost posameznih sekvenc in na ta način vsaj do neke mere dajal vtis, da gre za “live act”. Precej pasivno se je lotil tudi celovitosti seta, ki je bil praktično razbit na pet ali šest delov, kolikor je bilo pač skladb. Z izjemo zadnjega, hrupnega trenserskega kosa, za katerega se je zdelo, da je povsem izven konteksta, se je v setu odprl nek cinematični vzgib. Prek zvokov lutnje nas je odpeljal na Bližnji vzhod, nas s hladno futuristično estetiko postavil v postapokaliptični kader Tarkovskega in nas prek distorziranega kitarskega rifa speljal na sled v izgubljeno seattelsko agonijo. Skozi prizmo glasbe same koncert lahko le pohvalimo, saj se zdi, da se v taki enkratni obliki CoHova estetika znajde celo bolje kot na ploščah, nekaj zamere pa gre torej na račun nekoherentnosti seta, ki se je za nameček končal po vsega tričetrt ure.

Kaj zaprtje Kinodvora pomeni za nadaljevanje Kinozvočenj, ni povsem jasno, vendar zaradi aktualne in pestre ponudbe serijalke seveda upamo, da se bodo nadaljevala in da bomo v naših, umetnosti nenaklonjenih logih tudi v bodoče lahko uživali v glasbi tako eminentnih gostov, kot je med drugim tudi Ivan Pavlov.

V Kinodvor se tokrat ni namenil Goran Kompoš.


Komentarji
komentiraj >>