Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TREMOLO BEER GUT: Qui Le Fuck Etes- Vous? (Crunchy Frog, 2008) (ponovitev 30. 4. '08 ob 10.00) (3229 bralcev)
Sreda, 23. 4. 2008
bruc



* V devetdesetih letih so imeli Danci super surf zasedbo OK Kings, toda po njihovem razpadu je na severu Evrope nastala prava »surferska« suša. Leta '98 sta »Sune Wagner«, ki je kasneje pristal v veliko bolj znanih Raveonettes in »Yebo«, znan po delu s Heavy Trash, THAU, Junior Senior in drugimi, skupaj »turala« z bendom Psyched Up Janis. V njihovem turnejskem avtobusu sta neprestano poslušala stare surf posnetke. Ker je v tistem obdobju danski surf povsem zamrl, sta sklenila, da je potrebno nadaljevati sočno tradicijo OK Kingsov. Prav kmalu za tem sta ustanovila The Tremolo Beer Gut. Pridružila sta se jima še »Jengo« in »Per Sunding«. »Wagner« je kmalu zatem zapustil zasedbo, nadomestil pa ga je »The Great Nalna«. Čez čas se je izkazalo, da to ni zgolj surf bend, v klasičnem smislu tega igrivega glasbenega sloga. The Tremolo Beer Gut se spuščajo na številna sorodna glasbena področja. Ni jim tuja ne garaža, ne slogovna pestrost prvinskega rock'n'rolla, rock'a'billyja petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja, niti se ne sramujejo neposrednega spogledovanja s filmsko glasbo, značilno za popularen filmski žanr »špageti westerern«.

Pred nekaj meseci smo v Tolpi bumov predstavili drugi album dvojice Matt Verta-Ray/Jon Spencer, ki se skriva pod imenom Heavy Trash in prav takrat ste verjetno prvič slišali za Tremolo Beer Gut. Spencer in Matt Verta-Ray sta skupaj z njimi v Kopenhagnu posnela del omenjenega albuma. Skupaj so tudi veliko koncertirali in pričevanja o kvaliteti kremenitih Dancev so se hitro razširila. Oder si pogosto delijo tudi z odštekancem »Bob Logom« ali z ameriškimi surf odbitki Robert Johnson & The Punchdrunks.

Glede na to, da je njihov zadnji album že tretji po vrsti, lahko trdimo, da Dancem ne manjka izkušenj. V to se lahko prepričamo že v uvodni skladbi »Delirium Tremolo«, ki nas prevzame z dobršno mero »crampsovskega« psihotičnega ambienta. Melodične, večinoma instrumentalne skladbe, ki so vsake toliko časa oplemenitene s psihadeličnimi vzkliki sodelujočih, so prežete s čutno surfersko energijo. Posamezni deli se na trenutke prelivajo s »špageterijo«, ki nas bežno spominja na glasbene mojstrovine kakega »Moriconeja«. Skupek različnih glasbenih vplivov je zapečaten v značilen celofan surfovskega »tremola« in »reverba«. Povprečje tipičnega surfa je preseženo z veliko mero psihadelije. Slednja razbija in pregiba monotonost repetitivne glasbene forme in celoto navdahne z obilico ambientalne dinamike. Za slednjo je morda še najbolj zaslužen prav izkušeni bobnar »Yebo«. Ponovno je dokazal svoj virtuozni občutek za večplastne prehode med ustaljeno linearno ritmično strukturo. Njegovo dinamično igranje daje glasbeni celoti izjemno raznoliko in hkrati tudi mogočno osnovo. Tudi ostali glasbeniki izkazujejo solidno tehnično podkovanost in nadgrajujejo odličen ritem.

Surf zaradi večinske instrumentalne izpolnitve pogosto boleha za pretirano monotonostjo in enosmernostjo, toda Tremolo Beer Gut znajo linearnost preseči z mrmrajočim petjem, s številnimi vzkliki, odmevi in spremljevalnimi vokalnimi vložki, tako da je njihov album v tem pogledu strukturno resnično bogat. Celota deluje na moč sproščujoče in zabavno, sploh, če si jo privoščite v kakšni prometni gneči, ko se v dobre pol ure, kolikor traja album, ne boste premaknili za več kot sto metrov. Čeprav je sončnih dni v zadnjem obdobju bolj malo, vam lahko Tremolo Beer Gut v trenutku pričarajo vzdušje morskih užitkov, ki vas čakajo v prihodnjih mesecih.

pripravil Brane Škerjanc- Bruc



Komentarji
komentiraj >>