Joško Joras, samooklicani bojevnik za slovensko južno mejo, oziroma za svojo samooklicano evropsko pešpot, je ob polnoči začel gladovno stavko, ker mu niti s pomočjo podpornikov iz Zavoda 25. junij ter predstavniki obritoglave in samooklicane domoljubne slovenske mladine, ni uspelo odstraniti hrvaških cvetličnih korit, ki mu ovirajo pot do doma. V svojem avtu na desnem bregu Dragonje parkirani Joško Joras je sicer gladovno stavko pripravljen prekiniti, če mu, navajam, nekdo od politikov, ki so odgovorni v Sloveniji in na Hrvaškem, prinese argumentiran argument, da to kar zahteva, ni pravilno. Konec navedka. Toda kar nekaj dejstev kaže na to, da iz te moke le ne bo kruha.
Da bodo mokre sanje Joška Jorasa ostale neuslišane, saj argumentiranih argumentov, zakaj ne izvršiti pravnomočen sklep piranskega sodišča, pravzaprav res primanjkuje. To je že ponovno jasno tudi po današnjem srečanju predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške, Janeza Janše in Iva Sanaderja, ki sta se izvolila pokazati na čezmejnem sindikalnem srečanju na hrvaški strani mejnega prehoda Obrežje in ki sta se bila ponovna primorana pogovarjati o že tolikokrat prežvečeni temi – če že ne naročanju, pa povzročanju incidentov na nedoločeni meji med državama. Premierja se bi naj sicer že včeraj v toplem in dolgem telefonskem pogovoru dogovorila, da lahko Joras in njegova družina do svoje hiše spet pristopajo mimo cvetličnih korit in da mu hrvaški policisti gibanja do njegovega doma po tako imenovani evropski peš poti ne bodo več preprečevali. Danes pa Jorasu sporočila, da posamezniki, kot je on, pač ne morejo narekovati odnosov med prijateljskima državama.
Od napovedane gladovne stavke in prvomajskega bivakiranja brez hrane v avtu na desni strani pa Joška Jorasa ni odvrnila niti pripravljenost predsednika domače republike Danila Tuerka, da se z njim sreča tam enkrat po prvomajskih praznikih. Jorasovo sporočilo domačemu slovenskemu vrhu, ki ga je v njegovem imenu predstavil odvetnik Danijel Starman, namreč je, da želi akcijo in dejanja, ter ne samo obljube. In še, da je bila gladovna stavka napovedana in začeta zaradi neizvršene odločbe piranskega sodišča, po kateri je potrebno hrvaška cvetlična korita odstraniti.
Ker pa kordon hrvaških specialcev ni niti trznil, ko so se vanj vročekrvno zaganjali predvolilno razgreti podporniki Jorasove pač sodno potrjene pravice na odstranitev hrvaških cvetličnih korit, ta kljub temu pravnomočnemu sklepu piranskega sodišča ostajajo trdno zabetonirana na tako imenovani evropski pešpoti, ki mimo hrvaškega obmejnega prehoda vodi do Jorasovega domovanja. Tako kot je za mnoge junak Joško Joras, je denimo za mnoge junak tudi denimo hrvaški branitelj Osijeka Branimir Glavaš. Tudi Glavaš je namreč pred časom uspešno gladovno stavkal. Toda ne glede na skupno nacionalistično podstat je med Joškom Jorasom in Branimirjem Glavašem vendar ena ključna razlika. Medtem ko je namreč Glavaš je stavkal proti odločitvi hrvaškega pravosodja, Joško Joras tako rekoč gladovno stavka v podporo odločbi domače sodne veje oblasti.
Dejstvo namreč je, da je s to razsodbo, po kateri ima tudi sam Joško Joras pravico iz svoje poti odstraniti hrvaška cvetlična korita, v razreševanje, pravzaprav pa vzdrževanje obmejnega spora s Hrvaško, domača sodna veja oblasti politični veji nekoliko skočila v zelje. Pravzaprav bi lahko rekli, da je prevzela pobudo in s tem še nekoliko zožila manevrski prostor premierja in vlade Janeza Janše. Da gre vseeno za nekoliko bolj natančno premišljeno in načrtovano akcijo, pa je seveda še kako razvidno iz spremljevalnega dogajanja ob gladovni stavki. Njegovi glavni liki sicer ostajajo isti kot ob uspešnem kaskaderskem podvigu sedanjega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, po katerem se je Slovenska ljudska stranka pravzaprav šele prebila čez parlamentarni prag naklonjenosti domačega volilnega telesa.
To kakopak v prvi vrsti sta Marjan Podobnik, tokrat v vlogi predsednika Zavoda 25. junij, in večni odvetnik civilne iniciative za mejo v Istri Danijel Starman. Ta se je že obrnil na varuhinjo človekovih pravic in pripravil pooblastilo gospodarskim družbam in fizičnim osebam, da stopijo v akcijo Čista država in omogočijo izvršitev odločbe piranskega sodišča. Zavod 25. junij pa bo prevod sklepa piranskega sodišča o odstranitvi cestnih ovir na levem bregu Dragonje razposlal evropskim ustanovam in medijem. Do torka zahteva tudi odstop notranjega ministra Dragutina Mateja in generalnega direktorja slovenske policije Jožeta Romška. Če pa do tega ne bo prišlo, bodo že v torek na pristojne evropske ustanove poslali enourni film o sobotnem dogajanju ob Dragonji, ki naj bi med drugim dokazoval tudi to, kako je preko trideset slovenskih specialcev zdravniškemu vozilu z vsemi označbami in z zdravnikom preprečilo, da bi ljudem na mostu, posebej dvema nujno potrebnima pomoči, pripeljali zdravila, kakor tudi obleke za premražene mladoletne osebe in vodo.
Politika Janeza Janše je tako pred dvojno preizkušnjo. Najprej utegne resen obmejni spor trenutno predsedujoče Evropski uniji in kandidatke še kako zatemniti blišč uspešnosti samega predsedovanja. Naslednja pa seveda je, kako pred domačim nacional-šovinističnim volilnim telesom v prihajajočih mesecih predvolilne kampanje sploh upravičiti neaktivnost slovenske policije in nespoštovanje pravnomočnih odločb piranskega sodišča. Glavna zmaga političnih sil, ki se skrivajo za tokratno gladovno stavko Joška Jorasa, pa je seveda v tem, da so s pomočjo odločbe piranskega sodišča in skrbno načrtovanih spremljevalnih aktivnosti proti hrvaškim cvetličnim koritom Janeza Janšo kot glavnega osamosvojitelja uspešno izpodrinili iz piedestala političnih prvoborcev slovenskega nacionalnega interesa. V imenu tega, zdi se da uspelega višjega cilja, pa bo Joško Joras te prvomajske praznike že nekako potrpel tudi brez hrane.
ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z Jorasovo gladovno stavko v bran domači pravni državi in proti hrvaškim cvetličnim koritom v zobeh prispeval Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>