Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sporočilo Sporočila za javnost 1988 – 2008 (4063 bralcev)
Sreda, 7. 5. 2008
tomazza



V Mestnem muzeju je od sinoči na javni ogled ponujena fotografska razstava Toneta Stojka z naslovom Sporočilo za javnost 1988 -2008. Ta je zgolj eden od dogodkov, s katerimi se letos obeležuje spomin ob 20 obletnici ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, ki ga je spodbudila afera JBTZ oziroma vojaške aretacije Janeza Janše, Ivana Borštnerja in Davida Tasiča. Z iz JBTZ oziroma Franci Zavrl se je namreč pred aretacijo na varno umaknil v psihiatrično bolnišnico Polje. Toda 20 let pozneje, 17 let po odcepitvi in razpadu te - danes pravijo da tako zelo totalitarne ranjke komunistične države, posledični uveljavitvi demokracije, političnega pluralizma in tržnega gospodarstva, 4 leta po vstopu v Evropsko unijo in zvezo NATO, za kar vse naj bi bilo pravzaprav zaslužno ravno dogajanje pred 20 leti, se je vendarle potrebno tudi vprašati, kaj danes pravzaprav sploh sporoča sporočilo za javnost 1988 – 2008?

Samo dogajanje na prelomu nekdanjega režima socialističnega samoupravljanja naj bi še nekoliko bolj natančno evidentiral spletni portal res ne preveč posrečeno izbranega imena oziroma www.slovenskapomlad.si, ki ga ureja eden od takratnih kronistov samega dogajanja Ali Žerdin in ki bi naj na enem samem mestu združil gradiva o dogajanju med leti 1977 in 2008. Oziroma kot so sami zapisali njegovi snovalci, želi ta portal rekonstruirati omrežje civilno-družbenih pobud, ki so spremenile slovensko zgodovino. Sama fotografska razstava Toneta Stojka, vključno z najbolj znamenito fotografijo padlega junaka Janeza Janše na poti v vojaške zapore, pa po besedah avtorja razstave in kustosa Mestnega muzeja Ljubljana Blaža Vurnika, prikazuje pot in razvoj Odbora za varstvo človekovih pravic od njegovega nastanka pa do najbolj odmevnih dogodkov v povezavi z njim – demonstracij na Metelkovi, Roški, na Kongresnem trgu in na Trgu Republike.

Častitljivemu spominu primerno, bomo v letošnjem letu priča tudi nekaterim reprizam najbolj odmevnega dogajanja ljudstva pred 20 leti. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev bodo pripravili literarni večer, kot so jih v času te slovenske pomladi organizirali slovenski pesniki in pisatelji. V juniju bo tudi repriza osrednje seje nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic in osrednjega dogodka na Prešernovem trgu v Ljubljani. Program dogodka bo zasnovan kot koncert, na katerem bodo sodelovali tako tisti kulturni ustvarjalci, ki so pred 20 leti nastopili na kulturnem mitingu, kot mlade generacije, ki so začele ustvarjati v obdobju po tem.

Pred zgodovino si sicer nikakor ne gre za zatiskati oči, saj se iz nje nenazadnje lahko vedno tudi kaj naučimo. Golo dejstvo sicer je, da je dogajanje ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja še kako zaznamovalo in določilo prihodnji tok novejše slovenske zgodovine. Ne gre tudi kar tako za zanikati, da je afera JBTZ in dogajanje ob njej res pospešila tudi prizadevanja za demokracijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic. Toda 20 let kasneje je vendarle tudi jasno, da pač ni šlo zgolj in samo za to, pa naj nas v to danes še tako prepričujejo takratni akterji.

Ob vsem tem malikovanju zgodovine in postavljanja spomenikov še živim akterjem Odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga mimogrede sprva hoteli poimenovati kar Odbor za varstvo človekovih pravic Janeza Janše, pa jim je to preprečila natančnost vojaške policije, ki je za zapahe spravila še Tasiča in Borštnerja, ne pa tudi Zavrla, namreč ni moč kar tako zamižati tudi pred vsemi drugimi in povsem konkretnimi posledicami njihovih prizadevanj. Da so bila ta sicer uspešna, dokazuje že sam družbeni in materialni položaj takrat izpostavljenih posameznikov. Nenazadnje je Janez Janša aktualni predsednik vlade. Vsaj Igor Bavčar in Franci Zavrl pa gmotno dobro stoječa privatizacijska tajkuna.

Tako bistveno in danes usodno relevantno sporočilo Sporočila za javnost 1988 – 2008 pač ni, da je pred 20 leti šlo zgolj za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic. Že zaradi osrednje zahteve demonstrantov na Metelkovi, Roški in drugih demonstracijah, in sicer da naj sojenje aretiranim poteka v slovenskem jeziku, je jasno, da je vsekakor šlo tudi za nastajajoči slovenski nacionalizem. Šlo je vsekakor tudi za nastavke sedanje družbene neenakosti in vzpostavitev aktualnega sloja pod katerokoli vlado nedotakljivih mogotcev, kamor sodita denimo Franci Zavrl in Igor Bavčar.

In prav zato je prav na Radiu Študent, ki je pred 20 leti le odigral ključno vlogo pri obveščanju o dogajanju pred, med in po Odboru za varstvo človekovih pravic, danes le potrebno ugotoviti, da je osrednje sporočilo fotografske razstave Sporočilo za javnost 1988 – 2008 in drugih spominskih dogodkov na 20 obletnico JBTZ in Odbora, ki bodo še sledili, bržkone v tem, da se je takratno v navednicah rečeno civilno-družbeno prizadevanje nekaterim res izplačalo. In da se bo nekaterim izplačalo tudi vse to aktualno malikovanje polpretekle zgodovine. Toda zgolj nekaterim in ne tudi vsem nam.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z aktualnim malikovanjem polpretekle zgodovine in 20 obletnice afere JBTZ v zobeh prispeval Tomaž Z.




Komentarji
komentiraj >>