* Na minuli petkov dan (oziroma večer) osvoboditve, je Ljubljano okupirala kopica zelo zanimivih glasbenikov, ki pa so se v svojih nastopih žal prekrivali, zato je bil tehten premislek o tem kam se odpraviti, neizbežen. Z izjemo RŠ-ovega rojstnodnevnega praznovanja, ki je bilo odeto v bolj rockovsko podobo, so preostali trije koncerti ponujali precej sorodne vsebine, zato je bila dilema seveda še toliko večja. V Menzi pri Koritu so gostili dunajski elektro pop dvojec Good Enough For You, v Channel Zeru je pred desetglavim občinstvom nastopil (na otoku sila popularni) acid oldschooler Ceephax, v klub K4 pa je kolektiv Sindikat v goste povabil nekoliko predrugačene Melodrom.
Spodaj podpisani sem kolebal med obiskom Ceephaxove kislice, ter plesnim razvratom Sindikata in Melodrom, kjer sem na koncu (v upanju, da mi uspe ujeti tudi Rephlexovega varovanca) pristal. To odločitev je močno podprlo še dejstvo, da se okoli plesnih veselic kot se jih loteva združba Sindikat, v tujini že nekaj časa vrti najbolj pestro klubsko dogajanje, zato je bilo pač potrebno preveriti, kako se tovrstni hedonizem znajde v domačih logih.
Za tiste, ki ste preslišali intervju s članoma Sindikat in Melodrom na Radiu Študent pretekli teden, naj najprej na kratko ponovimo idejo samega eventa. Štiričlanski audio–vizulani kolektiv Sindikat je s sezono 2007/2008 postal rezident v klubu K4, v okviru svojih večerov pa so že gostili nekaj zelo opaznih producentov, tudi takih, ki ustvarjajo pod okriljem ta čas najbolj aktualne elektro house etikete Ed Banger Records. Pod streho slednjih deluje denimo popularni dvojec Justice, ki je pariško house glasbo v zadnjem letu in pol ponovno postavil na klubski piedestal in jo iz dežele »croissantsov« izstrelil na vse konce sveta. Z manjšo zamudo torej tudi na to stran Alp.
Ker se Sindikalisti skozi prizmo glasbe ne ukvarjajo z nepotrebnimi predsodki, ni naveza z zasedbo Melodrom vsaj z njihove strani nič nenavadnega, iz svojega ustaljenega ritma pa je stopila melanholična peterica, ki smo je do sedaj bili vajeni v tisti bolj konzervativni koncertni različici. Ideja petkovega eventa poimenovanega ‘Melodrom se gre Sindikalizem’ je bila brisanje ločnic med konceptom dj-a, benda in producenta, v tujini sicer uveljavljene prakse, pri nas pa je bil to zaenkrat, vsaj kar zadeva domače ustvarjalce, precedenčni dogodek. S svojim drugim, močno elektronsko obarvanim albumom so Melodrom za tak podvig seveda nadvse primeren bend, nekaj dvomov pa je šlo le na račun tega, ali se bo odrsko rezervirani peterici uspelo namestiti v dovolj samoironično pozicijo, ki običajno spremlja kreativce iz te sredine.
Prerez obiskovalcev, ki so približno do polovice zapolnili klub je potrdil besede enega od članov združbe Sindikat o tem, da se njihovih partyev udeležuje največ najstnikov. Zakaj so tisti bolj angažirani ljubitelji glasbe pred tovrstno ponudbo (zaenkrat še) zadržani lahko le ugibamo. Morda je krivec trendovski pridih. Ali pa je to izbor glasbe, ki se vrti na teh večerih, saj gre večinoma za duhovite, celo zabavne vsebine, ki resnemu, trpečemu poslušalcu res niso pisane na kožo. Sindikatovci sicer strežejo z zelo eklektičnim naborom glasbe, v katerem se znajdejo najrazličnejši novovalovski odvodi, sodobne plesne uspešnice in vse kar se znajde vmes. Kot rečeno se ne obremenjujejo s predsodki, vsled tega pa bi vendarle pričakovali še nekoliko bolj širok repertoar, čeprav bi s tem verjetno tvegali kakšnega mladega poslušalca manj. V petkovem večeru je morda tudi zaradi specifičnosti dogodka prevladoval elektro-pop, ki je prisotne zazibal v prijetno poplesavanje in nas pripravil na intervencijo Melodromovcev.
Peterica, tokrat opremljena le z dvema setoma klaviatur, ritem mašino in bobni, je vajeti prevzela brez nepotrebnih premorov. Pozicija, ki so jo zavzeli na nekoliko podaljšanem odru je v spomin priklicala nekatere elektro-pop bende iz prve polovice osemdesetih, kamor so se za navdih ozrli že pri nastajanju albuma ‘Guide’. Set so odprli s skladbo odeto v dovolj hiter ritem, ki ga je bobnar z mehansko natančnostjo in setom električnih bobnov ves čas spretno nadgrajeval, zato jim je v tem delu plesna preobrazba odlično uspela. Da zaenkrat še ne morejo povsem iz svoje kože je pokazal naslednji počasnejši komad obarvan z melanholičnimi klaviaturami, ki je ostal v precej podobni formi kot smo je vajeni s plošče, in plesna veselica se je na tem mestu preobrnila v bolj konvencionalen koncert. V približno petindvajset-minutnem setu so nadaljevali s kombiniranjem počasnejših, skoraj epskih skladb in plesnih poskočnic, med katerimi sta največ navdušenja požela priredba klubske uspešnice ‘Warm Leatherette’ Daniela Millerja aka The Normal in kakopak superhit ‘Counting Days’ ob katerem so se zbrani Mini pridružili na refrenu. Melodrom so ponovno postregli z izdelanim nastopom, ki smo ga od njih vajeni in v tistih bolj plesnih komadih pokazali, da se zelo dobro znajdejo tudi v elektronski preobleki. Morda jih bo v preobrazbo še kakšne skladbe prepričal tudi odziv publike in bomo v prihodnosti deležni še kakšnega daljšega in bolj sočnega plesnega pogrinjka.
Petkov večer je bil predvsem pokazatelj, da tudi pri nas deluje kopica ljudi, ki spremlja svetovne glasbene trende, kar je seveda nadvse pohvalno. Ker gre tako v primeru kolektiva Sindikat kot predrugačenih Melodrom za zelo sveži zadevi pa seveda lahko spregledamo tudi kakšno manjšo pomankljivost, ki jo bodo v prihodnosti bržkone znali odpraviti. Lepo pa bi bilo, če bi se predsodkov znebila tudi nekoliko bolj glasbeno angažirana publika, ki bi ji Sindikatovi eventi bolj kot za druženje ob pijači, služili kot zabava ob odlični plesni glasbi.
Vtise o trendovskih glasbenih smernicah na slovenskem je minuli petkov večer nabiral Goran Kompoš.
Komentarji
komentiraj >>