Pozdravljeni v tokratnem branju Zelene knjige libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Danes smo za vas prevedli dve poglavji, saj gre za dokaj kratki zadevi, in sicer nosi prvo poglavje naslov 'Kdo nadzira vedenje družbe?', drugo pa 'Kakšna je orientacija družbe, če odstopi od zakonitosti?'
Kdo nadzira vedenje družbe?
Vprašanje je, kdo nadzira obnašanje družbe, da bi opozoril na spodrsljaje in odstopanja od zakonodaje. V resnični demokraciji ne obstaja pooblaščeni nadzor nad družbo s strani predstavniškega telesa. Samo družba lahko izvaja nadzor nad sabo. Vsako jemanje pravice s strani posameznika ali skupine za odgovornost nad zakonodajo je diktatura. Demokracija pomeni odgovornost celotnega društva in nadzornik je družba v celoti. To je demokracija. Kako jo torej vzpostaviti? Vsekakor skozi demokratične instrumente oblasti, ki izvirajo iz družbene samoorganiziranosti: narodne konference, narodne odbore, generalni narodni kongres, na katerem se srečujejo odbori narodnih konferenc, administrativni narodni odbori, sindikati, združenja in ostale strokovne organizacije. S tem je osnovan samonadzor društva nad njegovo zakonodajo.
Selimo se k drugemu poglavju z naslovom 'Kakšna je orientacija družbe, če odstopi od zakonitosti?'
Če je instrument oblasti diktatorski, kot to velja za današnje politične sisteme, potem budnost družbe nad odstopanjem od zakonitosti nima drugih sredstev razen nasilja, torej revolucije proti instrumentu oblasti. A tudi ko sta nasilje in revolucija odraz družbene volje, v njima ne sodeluje celotno društvo, temveč ju izvajajo tisti, ki imajo sposobnosti za iniciativo in drznost za izražanje volje naroda. Vendar gre za diktatorski pristop, ker ta revolucionarna iniciativa omogoča vzpostavitev instrumentov vlade, ki je predstavnik naroda. To pa pomeni, da je instrument oblasti še vedno diktatorski. Poleg tega so nasilje in nasilne spremembe nedemokratično delovanje. Vendar - to se dogaja zaradi obstajanja nedemokratičnega sistema pred tem. Družba, ki se vrti okoli te rezultante, je zaostala. Kakšna je torej rešitev?
Rešitev je v tem, da je narod instrument oblasti prek Osnovne narodne konference ter Splošne narodne konference in da se konča z vladno administracijo, da lahko na njeno mesto pridejo narodni odbori, Splošna narodna konferenca pa postane nacionalni kongres, na katerem se srečujejo osnovne narodne konference, administrativni narodni odbori, združenja, sindikati in ostale strokovne organizacije. Če v tem sistemu pride do odstopanja od družbene zakonodaje, se mora to popraviti z demokratično razpravo in ne z nasiljem. Tu ne pride v ozir postopek iskanja rešitev in nasilnih sprememb, temveč gre neizpodbitno za rešitev demokratične narave tega sistema, ker v takšnih primerih ni razdvojenih strani, ki bi ena drugo obtožile za odstopanja in tako za to nosile odgovornost ali bile kaznovane.
ODPOVED: Tokratni prevod Zelene knjige je posredoval Erik, vi pa bodite z nami spet čez dva tedna, ko pride na vrsto verjetno najbolj zanimivo poglavje doslej, in sicer o medijih.
Komentarji
komentiraj >>