OFF NAPOVEDNIK
Medtem ko se v Sloveniji jajcajo zaradi plač učiteljev in profesorjev, se v Italiji ubadajo z drugačnimi težavami na istem področju. Italijanski univerzitetni profesorji so namreč blizu izumrtja. No, ne čisto, so pa najstarejši v Evropi. Raziskava italijanskega ministrstva je namreč pokazala, da je povprečna starost raziskovalcev in izrednih profesorjev enainpetdeset let, rednih profesorjev pa celo čez šestdeset let. Samo 1,7 odstotka zaposlenih na italijanskih univerzah je mlajših od štirideset let. V Franciji je povprečna starost univerzitetnih profesorjev petinštirideset let, v Španiji leto manj, najmlajši pa so turški profesorji. Povprečno imajo je osemintrideset let.
Morda vpliva na to dejstvo, da so Italijani znani po tem, da ostanejo vezani na mamino kuho tudi do štiridesetega leta, kar lahko za sabo potegne tudi posledice, kot je pozno končanje študija. Novica pa morda pomeni tudi to, da so v Italiji starejši ljudje tudi bolj spoštovani in manj diskriminirani kot drugod v ultra hitrem in dinamičnem kapitalističnem svetu. No, mi mislimo, da je verjetno bolj resničen prvi razlog.
Berete OFF Program Radia Študent, star ko Zemlja!
OFF PROGRAM
Evroposlanec Borut Pahor je prejel odgovor komisarja za širitev Ollija Rehna na njegovo vprašanje glede sporne prodaje parcel na levem bregu Dragonje s strani Hrvaške. V odgovoru Rehn zapiše, da se komisija glede tega vprašanja ne more izreči, da pa vzpodbuja dobrososedske odnose med državama. Za komentar pa smo prosili samega prejemnika, Boruta Pahorja:
Teroristična mreža, ki so jo maroške oblasti razbile pretekli ponedeljek, naj bi v eni izmed akcij, ki so jih nameravali izvesti v Maroku in Belgiji, načrtovala napad tudi na eno od poslopij Evropskega parlamenta v Bruslju in bruseljski hotel verige Sheraton. Osumljenci so povezani s teroristično skupino, ki je v Irak in k severnoafriškim privržencem ideje Al-Kaida pošiljala prostovoljce, povezani pa naj ne bi bili še z eno teroristično skupino, ki so jo maroške oblasti aretirale v začetku leta in naj bi jo vodil maroški Belgijec, Abdelkader Belliraj.
Trupla ponovno ležijo na cesti v sudanskem mestu Abyei, kjer so se ponoči razvneli spopadi med vladnimi silami in enotami bivših južnih upornikov SPLA. Spopadi so posledica dolgotrajnih nesporazumov glede statusa Abyeija, ki je še vedno brez administracije, saj prevzem le-te terjajo tako predstavniki ene kot druge strani. S tem je ogrožen mirovni sporazum, ki je bil med stranema sklenjen leta 2005 in del katerega naj bi bile tudi državne volitve, ki naj bi potekale leta 2009, a do tja je še daleč.
Tudi v Etiopiji se bojijo trupel, le da ne zaradi metkov, temveč zaradi suše, visokih cen hrane na tržišču in upadanja humanitarne denarne podpore. Po besedah Unicefa se namreč več kot 6 milijonov etiopskih otrok sooča s podhranjenostjo, od tega naj bi jih že sedaj 60.000 nemudoma potrebovalo zdravniško pomoč, situacija pa naj bi se zaradi propada pridelkov v naslednjih petih mesecih še poslabšala. Humanitarne organizacije pravijo, da jim denar odžirajo krize na Kitajskem in v Burmi, za absolutno rešitev problema pa bi potrebovali kar 147 milijonov zelencev in 18 tisoč ton hrane.
Po petih letih miru med Indijo in Pakistanom, ki sta se do leta 2003 za prevlado nad pokrajino Kašmir borili od leta 1989, so se s strani Indije pojavile obtožbe, da so pakistanske enote že drugič v tem tednu »neizzvano« streljale čez uveljavljeno mejo in pri tem ubile enega indijskega vojaka. Uradni Pakistan obtožbe seveda zanika ter jih označuje za neutemeljene. O samem incidentu in nadaljevanju miru se bosta v Islamabadu pogovarjala sekretar indijskega zunanjega ministrstva, Shiv Shankar Menon in njegov pakistanski kolega na položaju Salman Bashir, pogovore pa bosta v četrtek nadaljevala zunanja ministra, Pranab Mukherjee in Shah Mehmood Qureshi.
Kot ste lahko izvedeli že v Britoffu, je ameriškega potencialnega kandidata za predsednika Baracka Obamo podprl nihče drug kot bivši pripadnik Ku-klux-klana, in sicer devetdesetletni demokratski senator iz Zahodne Virginie, Robert Byrd. Byrd je bil eden redkih senatorjev, ki so leta 2002 glasovali proti vojni v Iraku, njegovo mnenje o Obami pa je res lepo. Obama je zanj sijoči mladi državnik, ki je temperamenten in pogumen, s svojimi karakteristikami pa naj bi izvlekel ZDA iz iraške pustolovščine. Byrd se je za svojo preteklost že večkrat opravičil, njegova podpora Obami pa naj bi pomenila, da se je glede rasnih vprašanj v ZDA nekaj le spremenilo na bolje, čeprav vsi vemo, da imajo simboli le malo vpliva na realnost.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Miroslav Lajčak je v Varnostnemu svetu predstavil poročilo o napredku v BiH. Lajčak je dejal, da je bil v zadnjem času dosežen napredek, vendar je hkrati opozoril na nekatere domnevne vojne zločince na prostosti in na počasno vračanje beguncev. V Varnostnem svetu je nastopila tudi slovenska veleposlanica Sanja Štiglic, ki je napovedala skorajšnji podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju z Evropsko unijo. To naj bi se zgodilo šestnajstega junija. Štigličeva je pohvalila potrditev policijske reforme, implementacijo zakona o medijih in sodelovanje s haaškim sodiščem.
V Italiji je prišlo do srečanja med vodstvi krovnih organizacij tamkajšnjih Slovencev in novoizvoljenimi predstavniki slovenske manjšine, torej med senatorko Tamaro Blažina in poslancema v deželnem parlamentu Furlanije Julijske krajine, Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem. Govorili smo z udeležencem pogovorov, predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze, Rudijem Pavšičem in ga prosili, naj nam predstavi teme pogovorov:
Nadaljujejo se pogajanja med vlado in šolskimi sindikati o uvrstitvi vzgoje in izobraževanja v sistem plač javnega sektorja, ki zopet niso prinesla napredka. Zakaj je temu tako, nam bo povedal glavni tajnik Sviza, Branimir Štrukelj.
OFF sta pripravila Boris in Poli.
Komentarji
komentiraj >>