Fizična oseba ima svobodo do izražanja, tudi če je ta oseba nora in se obnaša iracionalno, da izrazi svojo norost. Pravna oseba je tudi svobodna, da izrazi svojo pravno identiteto. V teh primerih prvi predstavlja zgolj sebe, medtem ko drugi ne predstavlja nič drugega kot skupino fizičnih oseb, ki sestavljajo njegovo pravno osebo. Torej, ko se ena oseba izrazi na iracionalen način, to še ne pomeni, da so tudi drugi ljudje v tej družbi nori.
Izražanje fizične osebe je zgolj samoizražanje in izražanje pravne osebe lahko pripišemo zgolj interesom in vidikom oseb, ki združujejo neko pravno osebo. Tako, denimo, podjetje za pridelavo in prodajo tobaka zastopa zgolj interese sodelujočih v tem podjetju, skratka tiste, ki profitirajo od proizvodnje in prodaje tobaka, pa čeprav je slednji škodljiv za zdravje drugih ljudi. Mediji so sredstva izražanja družbe in ne fizične ali pravne osebe. Slednja dva logično in demokratično ne moreta imeti v lasti medijev.
Vsak časopis, ki ga ima v lasti posameznik, je njegov in odraža samo njegova stališča. Vsaka trditev, da časopis predstavlja javno mnenje, je neosnovana, saj ta medij dejansko zastopa vidike ene fizične osebe. Demokratično gledano, fizični osebi ne bi smelo biti dovoljeno, da ima v rokah katero koli sredstvo tiska ali informacij. Ne glede na to pa ima posameznik vso pravico, da se izraža na kakršen koli način, četudi gre za iracionalen način, da bi dokazal svojo norost. Vsaka revija, ki jo izdaja trgovsko združenje ali trgovska zbornica, je zgolj sredstvo izražanja te posamezne družbene skupine. To velja tudi za vse druge pravne in fizične osebe v družbi.
Demokratični mediji so tisti, ki jih izdajajo ljudski odbori, ki so sestavljeni iz raznih družbenih kategorij. Samo v tem primeru jn nikakor drugače bodo mediji in druge informacijske sredine zastopale celotno družbo in njene kategorije, samo v tem primeru bodo zares demokratični. Če zdravniško združenje objavlja revijo, mora ta biti izključno medicinska. Podobno velja za druga združenja. Fizična oseba lahko izraža le sebe in z vidika demokracije nima pravice zastopati nekoga drugega. Tako bo problem medijske svobode razrešen radikalno ter demokratično. Trajajoči problem medijske svobode v svetu je namreč posledica problema demokracije. Ne moremo ga razrešiti, če ne rešimo vprašanja krize demokracije v celotni družbi. Samo tretja univerzalna teorija lahko reši zapleten problem demokracije.
Po tej teoriji je demokratičen sistem kohezivna struktura, katere temelji so v osnovnih ljudskih kongresih, ljudskih odborih in profesionalnih združenjih. Vsi ti se združijo skupaj v splošnem ljudskem kongresu. Absolutno ne obstaja nobena druga predstava resnične demokratične družbe.
In končno, doba množic, ki se nam bliskovito približuje po zatonu dobe republik, razvneva čustva in osuplja oči. Tako kot ta nova era z veseljem napoveduje resnično svobodo množic in srečno emancipacijo od okovov instrumentov oblasti, ravno tako svari pred prihodom ere anarhije ter demagogije, če resnična demokracija, ki pomeni avtoriteto ljudi, ne zamenja avtoritete posameznika, razreda, plemena, sekte ali stranke. Teoretično bi to bila resnična demokracija. Vendar, realistično gledano, močni vedno vladajo, torej močnejši del družbe je ta, ki ji vlada.
Zeleno knjigo, poglavje Mediji, je prevedel Erik. Bodite z nami spet čez dva tedna, ko bo na vrsti poglavje Ekonomske osnove tretje univerzalne teorije. Dol z Evropsko unijo. Libija do Islandije!
Komentarji
komentiraj >>