Sreda, 19. 3. 2003
tomazza
»Drage Slovenke, dragi Slovenci,
Pred nami je čas usodnih odločitev. Po dolgih letih suženjstva smo si končno izborili svojo državo. Naše severne meje so zavarovale junaške enote generala Maistra, naše zahodne meje še niso zakoličene. Sedaj je priložnost, da se združimo z našimi bratskimi narodi na vzhodu v močno državo, ki bo za vekomaj poskrbela za našo varnost in zavarovala naše meje. Varnost je najbolj sveta dobrina. Slovencev nas je premalo, da bi si jo lahko sami zagotovili. Ponuja se nam zgodovinska priložnost, da se združimo v mogočno slovansko državo. Takšne priložnosti se v zgodovini ponujajo samo enkrat in ne smemo je zamuditi. Ne smemo pozabiti, da Lahi in Habsburžani samo čakajo na novo priložnost, da se zopet polastijo našega ozemlja. S vstopom v SHS bomo za vse večne čase zagotovili varnost in razvoj našega naroda v miru in svobodi.«
Tako je leta 1918 Slovence nagovarjal takratni oče naroda dr. Anton Korošec.
Danes, slabih 85 let pozneje so očetje naroda sicer drugi, spet pa naj bi nastopil čas zgodovinskih priložnosti in spet imajo očetje na ustih varnost. Le sovrag in pa tudi bratje, s katerimi bomo vstopili v zvezo, s katero naj bi si maloštevilčna narodova bit, to temeljno vrednoto o svojem obstoju razmišljajočega človeka zagotovila, so drugi. Nevarnost, pred katero očetje naroda svarijo svoje lahkomiselne in neodgovorne otroke, pa danes ne prihaja več z zahoda in severa, pač pa, kot nam to na vsak način hočejo dopovedati, iz sosednjega in tudi daljnega in zaznavi sinov in hčera, ki jih očetje nagovarjajo, povsem imaginarnega vzhoda.
Slovenska politična kasta, ki ima v rokah to domnevno demokratično državo, oziroma če smo še bolj natančni – ki kontrolira njene kapitalske vire, pa se je dokončno uspelo poenotiti, ko so spregovorili še očetje. Prvi materi, ki je še pred kratkim vehementno trdila, da pa je nekaj res potrebno storiti, se je namreč komaj uspelo uvrstiti med deseterico oziroma deveterico top ten očetov. Jasno je, da so si jih nosilci političnega propagandnega projekta brezpogojnega vstopa domovine v Evropsko unijo in severnoatlantski pakt NATO, ki ga po Alji Brglez še naprej s trdo roko usmerja in realizira Gregor Krajc, prvi mož vrhovnega propagandnega telesa v državi - Urada vlade za informiranje, privarčevali za zadnji, do neopredeljeno usmerjenega dela državljanskega telesa usoden hip.
Očetje naroda in tudi kaka mater so namreč z izdatno pomočjo domačega korporativnega medijskega diskurza, ki jim za usluge kakopak mastno zaračunava, ali pa si vsaj v prihodnosti od obeh projektov, za katerimi za očeti stoji trdno poenotena politična kasta, obeta povsem nedvoumne finančne koristi, zaropotali po mizi. Strah naj vas bo sinovi in hčere, strah, nam te dni sporočajo z jumbo plakatov, televizijskih spotov in s poplave soočenj in okroglih miz, ki smo jim lahko te dni priča.
Pa vendar je vse bolj očitno, da očetje ne žugajo le svojim sinovom in hčeram, pač pa tudi vsem posvojencem in vsem sirotam sveta. Ti te dni na ulicah svetovnih mest svoje politične očime in mačehe, opozarjajo na en drug strah, ki pa ga očetje in matere ter ostali politični botri z brezimenimi ljudstvi sveta ne delijo. Strah naj bi namreč bil vendar od znotraj votel od zunaj pa ga tako ali tako naj sploh ne bi bilo. Toda vseeno nas je tudi strah, te dni pa tudi v domovini še prav posebej pogosto.
Tako nas denimo ni strah namišljene teroristične grožnje pač pa predvsem drastičnega kršenja demokratičnih pravic in svoboščin, s katero se na vsakem koraku vsak dan vse bolj očitno srečujemo. Tudi Slovenija je tako te dni namreč država, v kateri so branilci svobode besede vsak dan pod pritiskom visokih vladnih uradnikov. Dilema tako že zdavnaj ni več, ali pritiski so ali niso, ker jih dokazuje dovolj povsem očitnih primerov, pač pa, kako to, da so tako prekleto uspešni.
In samooklicana mati je imela prav, nekaj bo res potrebno storiti. Pa čeprav za začetek upreti se še samooklicanim očetom. In narodu. In nenazadnje tudi strahu. Prva priložnost, da se pridružite nepokornim otrokom sveta, in zakričite svoj ne samooklicanim očetom, je, da se pridružite globalni protivojni koaliciji. Protivojne mreže so dan napada na Irak razglasile za dan globalnega upora. Na dan napada se bomo zbrali v mestih sveta in skupaj rekli odločen NE vojni! Ljubljanska celica odpora očetom naroda nepokornih sinov in hčera, se tako dobi, mogoče že jutri, ob 16.00-ih pred Moderno galerijo. Prazne strahove, ki nam jih ponujajo, je namreč potrebno ovreči. Izpostaviti pa tiste, o katerih se te dni javno pač ne sme govoriti.
Odpoved: Tudi današnji N-euro moment z namišljenimi strahovi in grožnjami samooklicanih očetov naroda v zobeh sem prispeval Tomaž Z.