Četrtek, 29. 5. 2008
mcolner
* V zadnjih letih smo priča poplavi bendov z Otoka, ki s svojevrstno post punk, new wave in indie rockersko estetiko, pomešano z minimalnim pridihom digitalne sodobnosti, osvajajo glasbene lestvice in polnijo koncertne dvorane. Večinoma izjemno mladi bandi, ki so ravnokar prestopili prag osebnostne zrelosti in se jim na obrazih še bleščijo pubertetniški mozolji, so hit zadnjih let. To so skupine tipa Arctic Monkeys, Franz Ferdinand ali Bloc Party, ki so postali heroji nove dobe. Velika Britanija, kot večno žarišče glasbenih zasedb in trend setterka že od šestdesetih let dalje, je po tako imenovanem brit popu našla novo tržno nišo, ki je postala nezgrešljiva blagovna znamka. In kar se začne odvijati na Otoku postane ponavadi zanimivo v vsakem kotičku današnjega globaliziranega sveta.
We Can't Sleep at Night so verjetno eden prvih zvestejših slovenskih odvodov tovrstnega glasbenega žanra oziroma izraznosti, saj je naslonitev na zasedbe tega kroga več kot očitna tako na nivoju glasbe kot celostne podobe. Po tej plati so fantje veliko bolj v toku svetovnih dogodkov kot velika večina domače glasbene in v splošnem kulturniške srenje, ki je znana po pregovornem zamudništvu v relaciji do trenutnih globalnih trendov. Tako smo pred leti uspeli videti pojav melodičnega punka v svoji mainstream različici z vsaj desetletno zamudo ali zelo pozen pojav hip hop scene.
Skupina We Can't Sleep at Night je bila formirana v letu 2004. Do leta 2006 uspela idejno in tehnično napredovati do te mere, da je bila izbrana v selekcijo predlanskih Klubskih maratoncev. Fantje so v tedaj rosno mladih, adolescentnih letih odrinili na turnejo po slovenskih klubih in predstavljali tedanjo različico svojega dojemanja rockerske godbe, ki pa se je do današnjih dni v določenih segmentih korenito spremenila.
Kljub temu so na plošči zbrani komadi, ki so nastali v obdobju živahnih zadnjih dveh let, ko so fantje začeli resnejšo ustvarjalno kariero torej ne povsem sveži materiali, novi pa že nastajajo v trenutno izjemno plodni in entuziastični fazi delovanja. Lično izdelan dizajn cedejke napoveduje zanimivo vsebino, ki je kljub premnogim slišnim referencam še vedno samosvoja, poslušljiva in zanimiva v okvirih svojega žanra. Album kot celota je produkcijsko sestavljanka iz več delov, kjer je skoraj vsak izmed njih posnet posamično v drugem studiu, vendar vseeno deluje povsem koherentno in enovito.
Uvod v ploščo s komadom Minor War napoveduje energično mešanico rocka, post punka in iz tega izvirajočih plesnih, skoraj diskoidnih ritmov. V glasbi so slišni prizvoki različnih zasedb iz osemdesetih in devetdesetih let, ki jih člani brez skrivanja navajajo. To so The Fall, Pavement pa Joy Division in Pixies. Izpeljava tekočih linij v času snemanja še dveh kitar je prilagojena poskočni ritem sekciji, ki vodi dokaj tipično diskoidno linijo in spominja na najboljše čase kakšnih Gang of Four, spet v drugih komadih povzame malce bolj razvlečeno rockersko linijo. Obenem pa se lotevajo surferskih pasaž, malce otožnejših, temačnejših baladnih komadov in parcialnih eksperimentov s sintetičnim zvokom.
Vsekakor je izdelek ne glede na svojo aplikativnost in velikim žanrskim razponom odigran konkretno in z občutkom za tovrstno godbo. Vokalni izpadi se izjemno učinkovito priklopijo glasbeni zavesi in občasno prevzamejo vlogo petega instrumenta, saj so besedila v svoji bazičnosti zaenkrat še drugotnega pomena. Kombinacija kitarskih rifov, preproste, a učinkovite ritem sekcije in vokala, ki nemalokrat vodi glavno linijo melodike v komadih, tako postane glavno vodilo in recept za ustvarjanje trenutno izjemno zanimive in kakovostne godbe, z idejno dokaj predvidljivimi rešitvami.
We Can't Sleep at Night so pred nedavnim ostali brez drugega kitarista, kar pa se na njihovi glasbi niti ne občuti. Vsekakor so mladci, napolnjeni z energijo in neustavljivim entuziazmom, velika koncertna atrakcija tega časa in prostora. Občutek, ki veje s plošče, je vsekakor šibkejši od koncertnega, a vseeno dovolj kakovosten za večkratno poslušanje. Zaradi mladosti in zanosa pa je od fantov mogoče pričakovati še marsikaj glasbeno zanimivega, morda idejno in konceptualno bolj samosvojega in odigranega s sedanjim žarom. Tedaj bodo verjetno dozoreli tudi za preboj na vse bolj nasičen globalni glasbeni trg.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>