Žolta kronika pa s svojim analitičnim aparatom ugotavlja, da novi direktor nikakor ni nekompetenten kandidat za pozicijo, ki jo je zasedel, ne glede na to, da skoraj vsa Slovenija misli drugače. Novi direktor se namreč s svojim ekspertnim znanjem odlično vklaplja v Prodnik-Simonitijevo strategijo »naredimo slovenski film za družinsko-prijateljsko podjetje«. V bistvu pa je to družinska črna kuhinja, zato se za direktorja prej omenjene nacionalne filmske inštitucije zanima Kuharska zveza Slovenije z občutkom za gojenje slovenske kuharske tradicije.
Žolta kronika opozarja vse ekološko nezavedne prebivalce Slovenije, da jih bo v primeru neločevanja odpadkov, to je smetenja, srečala visoka denarna kazen. Naj vas še malo prestrašimo z višino glob. Če boste na primer v smetnjak za embalažo odvrgli štruco kruha, vas bodo kot individualca zaštrafali s 417,29 evra, če pa najdejo štruce kruha v neprimernem smetnjaku pred vhodom v vaše podjetje, pa s celih 1.460,52 evra. Žolta kronika s skrbjo sprašuje, čemu ta ukrep, saj ima občutek, da pri tej inflaciji ne bo več kaj metati v smeti.
Žolta kronika vam sporoča, da pred premiki in vsenavzočnostjo očeta mesta Ljubljana, g. Zokita res ni moč pobegniti. Nič hudega sluteča Joli je odšla prejšnjo soboto na ljubljansko tržnico po osnovne namjernice, kjer pa je bila neprostovoljno priča še eni procesiji, na kateri je govoričil dotični. Na odru se je ustil za zbrane tekmovalce v kuhanju bograča in vse pasante ter pristavil še svoj županski pisker cukrane vode. Žolta kronika v dobrobit svojim poslušalcem predlaga, da se na radijske postaje po Ljubljani pošlje depeša z zahtevo, da se poleg informacij o stanju prometa na cestah obvešča meščane še o premikih g. Zokita, da se ga bodo tisti, ki ga imajo v želodcu, lahko po obvozu izognili.
Glavna atrakcija današnje Žoltave minute kot tudi Zokigrada je 27 kamnitih blokov, ki so jih pripeljali – sicer še ne vemo kdo in od kje – za popestritev v nekakšen EU park med Dunajsko in Tivolsko cesto. Ker je park v neposredni bližini porajajočega se islamskega verskega in kulturnega središča z džamijo, je Žolta kronika detektirala, da gre v primeru tega kamenjastega parka za pristno manifestacijo slovenske nacionalne ogroženosti. Četudi nekateri vidijo v tem parku imitacijo Stoneheangea, Žolta kronika s svojo pronicljivo psihološko žilico ugotavlja, da gre za multiplikacije knežjega kamna, da bo jasen naš nacionalni temelj in izvor.
Za vas sta z non-stop 24urnikom smeti iz raznoraznih slovenskih kuhn vestno ločevali Klavdi in Joli za Žolto kroniko.
Komentarji
komentiraj >>