NAPOVEDNIK
Ravno, ko se slovenskim pedagogom vsaj nekoliko svetlijo plačni časi, je okrog 50.000 nemških učiteljev žrtev obrekovanja in nadlegovanja na medmrežju, prek elektronske pošte ali kratkih sporočil, kot se glasijo ugotovitve raziskave nemškega sindikata šolstva in znanosti.
Osem odstotkov od 500 učiteljev, ki so bili zajeti v raziskavo, je izjavilo, da so bili žrtve tako imenovanega virtualnega mobinga, medtem ko jih je več kot tretjina izjavila, da poznajo nekoga, ki je to doživel.
Ob teh podatkih sindikat ocenjuje, da je 50.000 učiteljev, tako moških kot žensk, žrtev nasilja, katerega storilci so v 70 odstotkih primerov učenci. Ob tem sindikat poziva k zaščiti učiteljev, hkrati pa tudi učencev, med katerimi nekateri prejemajo tudi grožnje s smrtjo.
Poslušate v oslovsko klop permanentno posajeni OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Nadaljujemo s temo, načeto že v napovedniku. Težkih dni niso deležni le nemški učitelji, temveč tudi živali. Direktor živalskega vrta v nemškem Aueu Christian Schroller se je v ponedeljek požrtvovalno pognal v reko oblečen in tako rešil utapljajočo se opico. Spogledovanje s svobodo bi se za japonskega makaka skoraj končalo tragično. Makak je že v petek pobegnil iz svoje kletke in se nato zadrževal v bližini živalskega vrta. Tamkajšnji čuvaji so ga v ponedeljek zvečer naposled le našli, ko je veselo bingljal na enem od bližnjih dreves.
V želji, da bi ga vrnili nazaj za ograjo živalskega vrta, so v nesrečnega makaka izstrelili ampulo z uspavalom. Prestrašena opica je nato z veje drevesa na višini 14 metrov omahnila v globino in padla naravnost v reko. Ker ni priplavala na površje, se je Schroller požrtvovalno pognal v reko in nenavadno zgodbo zaključil s srečnim koncem.
Aber, das ist nicht alles: oblasti v nemškem mestu Hildesheim iščejo krokodila, ki sta ga v reki Innerste opazila delavca mestne komunale. Krokodil naj bi bil velik okoli 80 centimetrov, delavca pa sta ga opazovala pet minut, preden je izginil v grmičevju.
Na današnji dan pred 60 leti je bil v londonskem Observerju objavljen poziv odvetnika Petra Benensona z naslovom »Pozabljeni zaporniki«. Množičen odziv javnosti je posredno rezultiral v ustanovitvi mednarodne organizacije Amnesty International, ki je danes predstavila poročilo o stanju človekovih pravic v svetu leta 2007. Predsednica slovenske sekcije, Nataša Posel:
Amnesty International je v letno poročilo 2008 o stanju človekovih pravic v svetu tudi tokrat vključila Slovenijo, in sicer tako kot lani zaradi neureditve vprašanja izbrisanih in zaradi neuspeha pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje.
Kot so zapisali v poročilu, slovenske oblasti niso povrnile statusa stalnih prebivalcev izbrisanim ali jim zagotovile celovitega dostopa do ekonomskih in socialnih pravic. "Še več, izbrisanim se je še naprej odrekala pravica do celovite poprave krivic, vključno z odškodnino," poudarjajo v poročilu.
Kar zadeva diskriminacijo Romov, pa poročilo navaja, da oblasti niso uspele celovito vključiti romskih otrok v izobraževanje in so v nekaterih osnovnih šolah dopuščale vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke, pri čemer se je v nekaterih primerih poučevalo po skrajšanem učnem programu.
V četrtek pa bodo v New Yorku in po svetu proslavili mednarodni dan mirovnih operacij ZN, ki ga je Generalna skupščina ZN razglasila leta 2001. Praznik sovpada s 60. obletnico prve mirovne operacije - Organizacije za nadzor premirja na Bližnjem vzhodu.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je ob tej priložnosti sporočil, da so se mirovne operacije z leti razvile v najbolj odmevno dejavnost ZN. Danes v njih sodeluje 110.000 vojakov, policistov in civilistov iz 119 držav. Največ pripadnikov mirovnih sil oziroma modrih čelad dajejo Pakistan, Bangladeš, Indija, Nigerija in Nepal. Zanje pa največ plačajo EU, Japonska in ZDA, ki skupaj prispevajo 40 odstotkov denarja za 6,5 milijarde vreden letni proračun za mirovne operacije.
Po Jorasu in koritih, varčevalcih bivše Ljubljanske banke, krški nuklearki, Piranskem zalivu in še čem dobivajo slovensko–hrvaški odnosi dodatno dimenzijo. Na napovedano uvedbo vinjet se je odzval še uradni Zagreb. Hrvaški minister za turizem Damir Bajs in glavni sekretar Hrvaškega avto kluba (HAK) Tomislav Družak sta v torek pozvala Slovenijo, naj pred turistično sezono uveljavi tudi tedenske in mesečne vinjete. Bajs je dodal, da so podoben poziv poslali tudi po diplomatskih kanalih prek zunanjega ministrstva. "Uvajanje vinjet, med katerimi najcenejša stane 35 evrov in velja pol leta, bo postavilo v slabši položaj turiste, ki nameravajo poleti počitnikovati na Hrvaškem," je pojasnil Bajs.
V soboto, 31. maja, lahko na Prešernovem trgu obiščete stojnico Kraljev ulice - Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev, ki vas bodo med 9. in 15. uro pričakali s stojnico rabljenih predmetov, ki so jim bili podarjeni, s prodajo pa se bodo predmeti spremenili v finančno donacijo. Koordinatorica projekta, Luna Jurančič Šribar.
Čez dobro uro bo tovarno Indop v Šoštanju, kjer se odvija proizvodnja in montaža osemkolesnikov, prvič uradno obiskal predsednik uprave finske Patrie Jorma Wiitakorpi. Ta je sicer v četrtek v pogovoru za TV Slovenija izrazil prepričanje, da so njegovi sodelavci v podjetju Patria spoštovali zakonodajo, tako slovensko kot finsko. Glede tako imenovane Cviklove preiskovalne parlamentarne komisije in zapletov okoli njenega dela pa je Wiitakorpi dejal, da so obvestili Slovenijo, da takšnega početja ne odobravajo, vendar "ne bodo sprožili uradnih postopkov". Parlamentarni preiskavi po njegovih besedah ne nasprotujejo, nasprotujejo pa, da bi kateri zaupni podatki lahko prišli v roke konkurenci.
OFF je podpisal Lan.
