OFF NAPOVEDNIK
Guinnessova knjiga rekordov vodi tekmovalce oziroma potegovalce, ki hlepijo po par vrsticah v vsakoletni izdaji knjige, v najrazličnejše bizarnosti. Poznamo največjo pico in po različnih rekah dričajočega Martina Strela in podobne frike.
Ciprčani pa so se spomnili še enega največjega manka. Gigantske brisače. Kot se prihajajočemu vročemu poletju spodobi, je dobil tudi najosnovnejši plažni rekvizit svojega največjega člana. Največja brisača meri štiriinšestdeset metrov v dolžino in enaintrideset v širino. Brisačo so razvili na vzhodni ciprski obali v Paralimniju in z njo pokrili okrog 1900 kvadratnih metrov tamkajšnje obale. Pri tem je sodelovalo več kot sto ljudi. Prejšnji rekord največje brisače so si lastile ZDA. Ko bo nov rekord tudi uradno registriran, bodo brisačo razrezali na več manjših in jih podelili sodelujočim pri pripravi.
Ne glede na rekord pa Ciprčanom še ni uspelo sešiti brisače, ki bi sprejela ves Ciper. Tako severni kot južni.
Vi pa poslušate OFF program Radia Študent brez brisač.
OFF PROGRAM
Koalicija Za boljšo Makedonijo pod okriljem stranke premierja Nikola Gruevskega VMRO-DPMNE je zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Makedoniji. Po več kot osemdeset odstotkih preštetih glasov je opciji Gruevskega podporo namenilo šestinštirideset cela sedem odstotka glasov, opozicijski koaliciji Sonce za Evropo pa skoraj dvakrat manj, in sicer dvaindvajset cela devetnajst odstotka. Med albanskima strankama, Demokratsko stranko Albancev in Demokratično unijo za integracijo, je več podpore - deset cela trinajst odstotka - prejela prva. Volitev se je udeležilo slabih šestdeset odstotkov prebivalstva, premier Gruevski pa je že izrazil upanje, da bo njegova stranka v parlamentu zbrala absolutno večino.
Volilno dogajanje so sicer zaznamovali incidenti na severozahodnem, večinoma albanskem delu države. V spopadih je bil en človek obit, osem pa ranjenih. Oblasti so morale volitve prekiniti in preložiti na dvaindvajsetih območjih, obe albanski stranki pa krivdo za dogajanje prelagata druga na drugo.
Volili so tudi v Bukarešti, kjer je v prvem krogu lokalnih volitev v tekmi za župana romunske prestolnice slavil predstavnik desne liberalnodemokratske stranke Vasile Blaga, ki je prejel med dvaintrideset in triintrideset odstotkov glasov. Blaga se bo v drugem krogu najverjetneje z neodvisnim kandidatom Sorinom Oprescujem. Liberalni demokrati so dobili večino tudi v mestnem svetu, bukareške lokalne volitve pa romunski politični analitiki vidijo predvsem kot dobro prognozo pred državnozborskimi, ki se po nekaterih napovedih obetajo že to jesen, najkasneje pa spomladi prihodnje leto.
Portoriko je v demokratski tekmi za predsedniškega kandidata zmago namenil Hillary Clinton. Zmaga je ob dejstvu, da je za Hillary predsedniška kandidatura bolj ali manj izgubljena, simbolična, pa čeprav s tako visokim volilnim rezultatom kot je njenih oseminšestdeset procentov proti dvaintridesetim Baracka Obame. Ta je ob tem prejel sedemnajst delegatskih glasov in zdaj mu jih do 2118, kolikor jih potrebuje za osvojitev strankarske nominacije, manjka le še sedeminštirideset.
Bolivijski provinci Beni in Pando sta na referendumu z veliko večino, po nekaterih televizijskih raziskavah približno 80-odstotno, izrazili voljo po avtonomiji. Notranji minister Alfredo Rada je referendum, organiziran pod pokroviteljstvom opozicije, označil za ilegalen. Podobno odločitev je 'ljudstvo' pred nekaj tedni sprejelo tudi v provinci Santa Cruz, avtonomije pa si bojda želijo tudi v pokrajini Tarija. Zavoljo zadnjega dogajanja je predsednik Bolivije Evo Morales za avgust že pred časom napovedal referendum o svoji zaupnici.
Avstralija umika svoje čete iz Iraka, kamor je kot trdna ameriška zaveznica poslala svoje sile kot ena prvih. S tem vlada Kevina Rudda izpolnjuje eno od predvolilnih obljub, s takšno potezo pa se strinja tudi velika večina Avstralcev. Avstralci so v Iraku skrbeli predvsem za urjenje domačih sil, poleg bojnih čet pa so k tako imenovani 'demokratizaciji države' prispevali tudi z letalskimi silami in mornarico. Avstralske vojake bodo nadomestili Američani.
Stavkovni odbor sodnikov se še drugič po napovedi opozorilne stavke sestaja z ministrom za javno upravo Gregorjem Virantom. Vladna stran naj bi sodnikom ponujala novo pogodbo, pa čeprav je Virant po zadnjem sestanku z Janjo Roblek, predsednico stavkovnega odbora slovenskih sodnikov, dejal, da 'manevrskega prostora ni več veliko'. Sodniki sicer zahtevajo, da se sodniške plače uredijo po zakonu o sodniški službi in da se ohranja njihova realna vrednost ter ustrezno razmerje s povprečno plačo.
Odbor državnega zbora za gospodarstvo nadaljuje 'hit poletja' in razpravo o koncentraciji kapitala. Potem ko so v soboto sejo prekinili, bodo akterji nadaljevali krivdno obmetavanje in tudi tokrat povabili vse domnevne glavne akterje spornih prodaj državnega premoženja. Že pred sejo so dopolnila k razpravi predlagali v poslanskih skupinah SD-ja, NSi-ja ter Lipe.
Zveza društev upokojencev je spregovorila o vladni zavrnitvi predloga po obveznem tolmačenju 150. člena pokojninskega zakona. Zadevo nam bo pojasnil podpredsednik društva ...
Predstavniki Krščanskih socialistov Slovenije bodo ob spomeniku talcem obeležili dan smrti Aleša Stanovnika, ki je bil na današnji dan leta 1942 ubit v Gramozni jami. Več nam bo povedal predsednik Krščanskih socialistov Andrej Magajna.
Off je pripravil Nejc, sledi mu Lanov Neuradni list, nato pa prisluhnite še oddaji Manipulacija historičnega spomina na temo 20. obletnice afere četverice DPLA, ki jo je pripravilo društvo cinikov.
Komentarji
komentiraj >>