Roman Raziskovanja na področju ukrajinskega seksa je ljudem pomagal preživeti. To zatrjujejo vsaj bralke, čeprav mu kritiki niso prilepili oznake ženska literatura. Celo več, pravijo, da gre za neke vrste manifest, ki vendar diši tudi po »gender« romanu. Nikakor ne gre za erotično ali pornografsko literaturo, čeprav je roman ob izidu leta 1996 dvignil veliko prahu, ki se še do danes ni polegel. Ukrajinska doktorica filozofije, priznana in prevajana pesnica, pisateljica, esejistka in publicistka, je o svojem delu izjavila, da je z njim neprikrito hotela domačo ukrajinsko literaturo na gobec.

Roman je kljub temu ali prav zaradi tega postal ne samo »bestseller«, pač pa tudi »longseller«. Dokaj romantična ljubezenska zgodba med ukrajinsko pisateljico in ameriškim slikarjem, ki se odvija na koncu 20. stoletja, je ujeta v neskončno dolge stavke ter izpričuje globoko, a tudi humorno refleksijo sveta, kot ga doživlja glavna junakinja. Delo se navezuje celo na srednjeveške misterije. Na takem žanrskem ozadju romaneskna junakinja prehaja skozi nekakšne koncentrične kroge nedavne ukrajinske zgodovine, da bi se srečala na štiri oči s hudičem.
Roman Zabuškove Raziskovanja na področju ukrajinskega seksa je bil preveden v več jezikov, trenutno se pripravlja belgijska in nizozemska izdaja.

Oksana Zabužko je ena osrednjih figur ukrajinske kulture v najširšem smislu besede. Leta 1960 rojena pisateljica je že pri 25 letih doktorirala v Kijevu iz estetike. Kot Fulbrightova štipendistka je predavala na Harvardu in na univerzi v Pittsburghu, od leta 1989 pa je zaposlena na ukrajinskem Filozofskem inštitutu. Njen precej obsežni opus zaobjema tako pesniške zbirke kot kratke zgodbe in filozofske monografije, ki se ukvarjajo predvsem s temami ter problemi, značilnimi za Ukrajino. Zabužkova je za svoje ustvarjanje prejela lepo število domačih in mednarodnih literarnih nagrad. Neporočena živi in dela v Kijevu. Nalepili so ji dve tipološki oznaki: postmodernizem in postkolonializem. Njena zadnja knjiga Notre Dame d'Ukraine: Ukrajinka v konfliktu mitologij žanje znova velike uspehe, z njo pa naj bi avtorica potrdila svoj sloves heretika postmoderne dobe.