Užaljeni Finci po treh letih z vroče postreženim maščevanjem vračajo udarec! In to tistega, ki jim ga je italijanski premier Silvio Berlusconi zadal v luči spora med Helsinki in Parmo o lokaciji agencije Evropske unije za varnost živil EFSA, ko je žalil finsko prehranjevalno kulturo, še posebej pa se je spravil na dimljeno jelenje meso.
Največja finska veriga picerij Kotipizza je namreč v spomin na žaljive izjave Berlusconija poimenovala novo pico, katere prodajo je pospešila z dvoumnimi slogani v stilu: »Berlusconi nima jajc! Le dimljeno jelenje meso, gobice in čebulo.«
Pica je že prejela nagrado na newyorškemu sejmu pic, finski mediji pa so piko na i dodali, s tem ko so zabeležili, da so finski picopeki na omenjenem sejmu prekosili tudi dva peka iz Neaplja, rojstnega mesta pice.
Berete OFF program Radia Študent, ki razmišlja, da bi svojo pico poimenoval po Jošku Joras-u.
V Sloveniji je trenutno, no vsaj za politike, še vedno najbolj aktualen nedeljski referendum o pokrajinah. Kljub izredno nizki volilni udeležbi, ki je morda posledica tudi pozivanja raznih javnih oseb k bojkotu odločitve za pokrajine, se je razvilo vse bolj ali manj po pričakovanjih. V enajstih pokrajinah so bili zadovoljni s predlogom, v Osrednjeslovenski in Južnoprimorski pa proti. O samem referendumu smo se pogovarjali z predsednikom izvenparlamentarne stranke Mladih Slovenije, Darkom Kranjcem.
Počasi se končuje slovensko predsedovanje Evropski uniji. Zadnji svet pod slovenskim vodstvom zaseda v Luksemburgu, kjer so se sešli kmetijski ministri Evropske unije, ki bodo obravnavali teme, kot so kmetijska politika, uporaba pesticidov in ribištvo. Stališče Greenpeace-a je za nas podala predstavnica v Sloveniji, Nina Štros.
Regionalna varnost je lahko tudi posledica ekonomskega napredka, so ugotovile Indija, Pakistan in Iran. K njej bo namreč prispevala postavitev 2600 kilometrov dolgega plinovoda, ki bo dnevno iz Irana prek Pakistana v Indijo pretočil sto tisoče kubičnih metrov zemeljskega plina in zaradi tega se bodo morale države bolj zanašati ena na drugo. Države so imele sicer nekaj težav pri določitvi cene prenosa in varnosti plinovoda, vendar je indijski naftni minister Murli Deora dejal, da so se države uspele dogovoriti in lahko začetek projekta pričakujemo zelo kmalu.
Odstop Morgana Tsvangiraija iz zimbabvejske predsedniške tekme odmeva po vsem svetu. Obžalovanje nad dejanjem so že izrazili v slovenskem predsedstvu Evropske unije. Zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana in evropski komisar Louis Michel pa njegovo odločitev razumeta, saj sta mnenja, da sta ustrahovanje in nasilje ogrozila kredibilnost volilnega procesa v Zimbabveju. Solana je še dodal, da zaradi Tsvangiraijevega odstopa drugi krog volitev ne more biti veljaven. Oglasil se je tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon, po mnenju katerega je umik vodje zimbabvejske opozicije »zelo demoralizirajoč« in »slaba napoved« za prihodnost države. Sicer pa je Tsvangirai že večkrat grozil z umikom iz kampanje, tudi tokrat pa še ni poslal uradnega sporočila o svojem umiku.
Bolivijski predsednik Evo Morales ima čedalje večje probleme z vladanjem v državi, ki se v izogib uveljavljanju njegovih politično-ekonomskih idej vedno bolj decentralizira. Že tri province na vzhodu države, bogate z nafto in zemeljskim plinom, so izglasovale avtonomijo, ta teden pa je to storila še jugozahodna provinca Tarija, kjer je osemdeset procentov volivcev glasovalo v prid avtonomiji. Postopki decentralizacije države, ki jim Morales nasprotuje, so posledica njegovih teženj po porazdelitvi bogastva v državi v prid predvsem domorodcem. Avgusta čaka Moralesa referendum o njegovi podpori. V primeru pozitivnega rezultata bo dal na ljudsko glasovanje predlog nove ustave, ki naj bi zagotovil podlago za redistribucijo bogastva navkljub decentralizacijskim težnjam.
V Libanonu se nasilje, navkljub dogovoru političnih elit in izvolitvi predsednika, nadaljuje, vlada narodne enotnosti pa še kar ni sestavljena. Na obrobju Triploija so se spopadli antisirijsko usmerjeni Suniti ter prosirijsko usmerjeni Alaviti, sirijska ločina šiitov. V spopadih je umrlo šest ljudi, več sto je bilo primoranih zapustiti domove, libanonska vojska pa naj bi že zagotovila premirje med dvema sektama.
V Nepalu se kriza vladanja čedalje bolj poglablja. Zatem ko so razpustili monarhijo, se je država znašla v zakonodajni črni luknji, saj ustava ni spisana, predsednik vlade, sicer ostareli Girija Prasad Koirala in član s strani Maoistov poražene stranke, pa še kar noče odstopiti kljub popuščanju Maoistov na več področjih. Tako so vsi Maoisti v vladi odstopili, čeprav premier odstopa ni sprejel.
Za konec pa poslušamo še Simona, predstavnike Legebitre, ki nam je opisal dogajanje na slovenski paradi ponosa.
Off sta pripravila Polona in Matej J.
Komentarji
komentiraj >>