OFF NAPOVEDNIK
Bolgarija, ena od dveh najmlajših članic Evropske unije, je odprla zanimivo temo, povezano z internetom, ki pa je bolj zanimiva s kulturološkega stališča. Ta balkanska država je namreč podala zahtevo po registraciji svojih spletnih naslovov v cirilici. Bolgarska vladna agencija za informacijske tehnologije in komunikacije je že vložila uradno prošnjo na spletno korporacijo za imena in številke ICANN, ki ima sedež v Združenih državah. Bolgarija tako želi, da bi bila njena domena »pika bg« zapisana v cirilici, torej »pika БГ«, čeprav internetne strani v tej državi uporabljajo naslove, zapisane v latinici.
Poleg tega je Bolgarija že lani od Evropske unije zahtevala, naj ta sprejme zapis skupne evropske valute kot evro in ne euro. Bojda predvsem zaradi fonetičnih pravil cirilice. Takšnih zahtev si Slovenija, kljub temu, da je evro po slovensko zapisan z »v«, ni upala postavljati. Kar je bolj zanimivo je to, da se postavlja pod vprašaj hegemonija latinice v virtualnem svetu. Zahtevati, da na internetu Bolgari pišejo v latinici je isto, kot da bi zahtevali, da bi Francozi tam pisali v cirilici. Nedemokratično in neevropsko. Oziroma prav zaradi tega precej evropsko.
Berete v cirilici prebran OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Ameriško prizivno sodišče meni, da mora Pentagon izpustiti Huzaifa Parhata ali pa ga znova zaslišati, saj ne priznava njegovega naziva »sovražni borec«. Parhat, kitajski musliman, zajet v Afganistanu leta 2001 je eden izmed 270-ih oseb zaprtih v ameriški bazi Guantanamo na Kubi. Več kakor 190 teh oseb je podalo zahtevo na prizivno sodišče v Washington, med njimi tudi Parhat, z željo po klasifikaciji statusa vpletenih v oborožene spopade. Uighurskim aktivistom, ki se zavzemajo za avtonomijo izpod Kitajske bodo težko dokazali, da delujejo proti tako imenovanim ameriškim interesom pod okriljem ideje Al Kaide, saj se v prvi vrsti borijo proti kitajskim oblastem.
Do sedaj je bilo izpuščenih pet uighurskih aktivistov, ki so našli zatočišče v Albaniji, saj bi jih na Kitajskem nemudoma zaprli in bi jih čakala podobna usoda kot v Guantanamu. Zaporniki v Guantanamu imajo od 12. junija letos pravico do pritožbe, saj je tako odločilo vrhovno sodišče ZDA, temu pa pričakovano nasprotuje predsednik George Bush.
Nekdanji ameriški veleposlanik pri Združenih narodih brkati John Bolton je dejal, da je mogoč izraelski napad na Iran po ameriških volitvah četrtega novembra in še pred zaprisego novega predsednika dvajsetega januarja 2009. Po njegovem mnenju Združene države ne bodo sodelovale v napadu, Bolton pa obžaluje, da so se ZDA tej možnosti odrekle. Izrael naj ne bi napadel pred ameriškimi volitvami, saj ne bi mogel oceniti posledic, pod predsednikovanjem Obame pa tudi ne, saj naj bi bil ta nasprotnik napada. Kvečjemu ob zmagi McCaina bi lahko Izrael malce pridobil na času. Konec tedna naj bi v Izrael na kratek obisk prišel načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske, Michael Mullen, kar še bolj spodbuja ugibanja o napadu na Iran.
Kljub ugibanjem o napadu na Iran in grožnjam s sankcijami, ameriška administracija razmišlja o vzpostavitvi diplomatskega predstavništva v tej državi. Predstavništvo naj bi bilo podobno tistemu, ki ga ameriško zunanje ministrstvo vodi v Havani na Kubi. Predstavništva ZDA v Iranu ni že trideset let, odkar so ga takrat zasedli Iranci. Teheran pa je že obsodil sprejetje novih sankcij Evropske unije. EU jih je namreč potrdila, med njimi pa je tudi zamrznitev premoženja največje iranske banke Melli, ki naj bi podpirala iranski jedrski program. Na istem črnem seznamu je še dvajset posameznikov in petnajst organizacij, za katere bo veljala prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev premoženja.
V Berlinu pa se odvija konferenca, katere cilj naj bi bilo prispevanje k izgradnji palestinske policije in pravosodnega sistema. Udeležilo naj bi se je več kot dvajset zunanjih ministrov iz arabskega sveta, Izraela, Rusije, ZDA in EU. Oh, ne, dogodkov se bo udeležil tudi Dimitrij Rupel. Udeleženci konference bodo razpravljali, kako pomagati Palestincem v pripravah na vodenje lastne države. Na konferenci naj bi se zbralo okoli 118 milijonov evrov za krepitev palestinskih policijskih sil in pravosodnega sistema. Vendar ima tudi ta dobrodelnost mejo, in sicer mejo Zahodnega brega. Sredstva tako niso namenjena območju Gaze, saj je tam na volitvah zmagalo gibanje Hamas, ki ni po volji Zahoda in Izraela.
Talibani še vedno harajo po Afganistanu. Z desetodstotnim davkom, s katerim izsiljujejo afganistanske kmete so namreč dosegli stomilijonski zaslužek - v dolarjih, seveda -, mnogo več pa naj bi iztržili s sekundarnimi aktivnostmi, transportom in hrambo pri trgovanju z opijem. Po podatkih Urada za mamila in kriminal Združenih narodov UNODC je lanskoletni pridelek znašal eno milijardo dolarjev. Tendenca rasti drobnoprodajnih cen opiatov je v porastu zaradi slabše žetve, ki je posledica naravnih škodljivcev. Sicer afganistanski kmetje pridno pridelujejo okvirno 8000 ton opija letno, ki po podatkih UNDOC-a služi talibanom za financiranje vojaških operacij. Pri tem pa kapne nekaj trgovčičem, podkupljivim uradnikom in politikom.
Varnostni svet Združenih narodov je s predsedniško izjavo obsodil nasilje proti opoziciji v Zimbabveju. Doslej je takšni obsodbi odločno nasprotovala Južna Afrika. Zahodne države so želele, da bi predsedniška izjava potrdila, da je v prvem krogu predsedniških volitev zmagal vodja opozicije Morgan Tsvangirai, vendar so temu nasprotovale tako Rusija kot Kitajska in Južna Afrika. Tako nadaljnjih vplivov na dogajanja v Zimbabveju ni za pričakovati. Predsedniška izjava ima mimogrede manjšo težo kot soglasna resolucija. Nasilje je prav tako obsodil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je tudi pozval k preložitvi drugega kroga volitev, vendar je zimbabvejski veleposlanik Boniface Chidyasiku to že zavrnil.
Izkupiček kenijskih decembrskih predsedniških volitev pa je 1500 mrtvih, šeststo tisoč, ki so ubežali povolilnim nemirom v Keniji, pa je razseljenih, medtem ko so petdeset družin, ki so se hotele vrniti na svoje domove, poslali nazaj v taborišče na zahodu mesta Eldoret v četrti Rift Valley, kot so to morali storiti tudi člani skupnosti predsednika Mwai Kibakija. Vendar pa so jim, ko so se vrnili, sosedje grozili s smrtjo, v kolikor se bodo hoteli zopet namestiti, ubežniki pa sedaj pričakujejo amnestijo in ustanovitev policijske postaje pred ponovno naselitvijo, da se bodo lahko počutili varne.
Društvo državnih tožilcev Slovenije opozarja, da bo ogroženo izvrševanje zakonskih pristojnosti državnih tožilcev pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, če se bo napoved sodnikov o zmanjševanju obsega njihovega dela uresničila. Društvo tožilcev še dodaja, da se vlada ni konstruktivno odzvala ne na nasprotovanje v sodniških vrstah, ne na pobude za razrešitev sistemskega spora, ki jih podpira večina državnih tožilcev. Odgovornost za slabšanje kadrovske sestave v pravosodju, takšno omejeno delovanje pravosodja in posledično manjšo pravno varnost, bo po njihovem mnenju moral prevzeti minister za javno upravo Gregor Virant. Za komentar in mnenje o stavki smo prosili predsednika Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjana Škrleca:
Poslanec Nove Slovenije Anton Kokalj se ne strinja z večino koalicije, ki zanemarja pomen zgodovinsko nizke udeležbe nedeljskega referenduma o pokrajinah. Kokalj namreč meni, da tako nizka odzivnost volivcev pomeni, da je projekt pokrajin v neki krizi. Zaradi tega nadaljnjih postopkov glede ustanavljanja pokrajin ne bo podprl. Kokalja smo prosili za komentar rezultatov nedeljskega referenduma:
Komentarji
komentiraj >>