Njoki Summer Festival; petek in sobota, 27. in 28. 6. 2008 (Športni center Police, Ajdovščina)
* V Ajdovščini se je v petek in soboto odvijala že četrta izvedba Njoki Summer Festivala. Organizatorji so vsakoletno prireditev poimenovali festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije. V prvi vrsti je bilo za dogajanje minuli vikend značilno predvsem druženje in pozitivna energija, manj so izstopali kulinarični užitki in športne igre. Glasba, ki naj bi bila najpomembnejša vsebinska plat festivala, pa je na žalost odigrala precej spremljevalno vlogo. Glede na letošnji glasbeni izbor nastopajočih moramo reči, da je bil program zastavljen precej eklektično. Organizatorji so očitno v želji po množični udeležbi navdušencev z različnimi, če ne celo nasprotujočimi si glasbenimi okusi, povabili na prireditev različne glasbene skupine, ki bi jih sicer težko srečali na isti prireditvi. Takšen recept za uspešno izvedbo festivala ni deloval najbolj prepričljivo, saj je bil obisk precej mizeren. Prvi dan je organizatorjem nagajala tudi močna burja, ki je nekoliko motila tudi vse nastopajoče.
Petkov večer se je začel z melodičnim hardcore triom In-Sane iz Gornje Radgone. Fantje so nas z udarnim in neposrednim nastopom prepričali. Njihovo kombiniranje punka in hardcora z emo vložki je bilo izvedeno povsem korektno in sproščeno. Na žalost se je med njihovim nastopom pod odrom zbrala le peščica poslušalcev. Sledili so kočevski ska punkerji Sell Out, ki so s svojim zabavljaškim, na trenutke naivnim pristopom dodobra ponazarjali vse, kar se skriva za njihovim imenom. Nekoliko prepričljivejši so bili Italijani, Mr. T-Bone & The Young Lions. Maloštevilno publiko so pripravili do pozibavanja v ska in reggae ritmih.
Ko se je na odru pojavil legendarni Marky Ramone s svojimi glasbenimi prijatelji, se je pod odrom le zbrala nekoliko številčnejša publika. Žal nas z nastopom niso prepričali. Njihovo preigravanje starih, zimzelenih hitov nepozabnih Ramones je delovalo okorno in enosmerno, brez kakršnih koli glasbenih presežkov. Ramonesovska nostalgija je kljub temu razvnela mlajše punk rock navdušence pod odrom. Hrvaška hip hop zasedba Elemental je dostojno sklenila razpršen petkov glasbeni večer.
Sobotni dan se je začel s številnimi zabavnimi spremljevalnimi dogodki ob bazenu. Na osrednjem odru so sobotni glasbeni večer odprli prodorni punk rockerji Golliwog iz Ribnice. Povsem korektno so izvedli svojo vizijo kombiniranja melodičnega punk rocka in hardcora. Prav tako solidni so bili bolj metalsko nastrojeni domačini Minotaver. Za razočaranje sobotnega večera so poskrbeli angleški ska punkerji Fandangle, ki so nas z nepotrebno zabavljaško norčavostjo za nekaj časa odvrnili od bližine odrskega dogajanja. Tudi Klemen Klemen, ki je nastopil za njimi, nas s svojim klenim rapom ni prepričal. Nestrpno pričakovanje se je stopnjevalo pred nastopom osrednje skupine večera. Nekoliko presenečeno smo ugotovili, da The Bellrays pozna le malo število navzočih, saj se je pred njihovim nastopom pod odrom zbralo presenetljivo malo ljudi.
Ne glede na to so The Bellrays suvereno zasedli oder in že po nekaj skladbah so s svojim sočnim rock and soul zvokom privabili večje število udeležencev festivala. Četverici iz ameriškega Riversida se ni prav nič poznalo, da so pred časom doživeli velike spremembe v zasedbi. Zapustil jih je dolgoletni kitarist in soustvarjalec skladb Tony Fate. Osrednji član in basist zasedbe Bob Vennum je ponovno prevzel naloge kitarista, ki jih je sicer že opravljal na začetku devetdesetih, ko sta skupaj z odlično pevko Liso Kekaulo ustanovila skupino. Moramo priznati, da se je na sobotnem koncertu dokazal kot izjemen kitarist. Skozi celoten koncert je deloval morda še bolj dinamično in večplastno kot bivši kitarist Tony Fate. Bobnar Craig Waters je suvereno vodil zasedbo z izjemno dovršenim ritmom in domiselnimi prehodi. Čudovito sta se dopolnjevala z novim basistom Justinom Andresom. Pevka Lisa Kekaula je ponovno blestela z izjemnimi vokalnimi interpretacijami. Z veliko karizmo je nadzirala dogajanje pod odrom in spodbudila navzoče k bučnemu odzivu. The Bellrays so v dobri uri predstavili večino skladb z zadnjega albuma »Hard Sweet and Sticky«, ki so jih kombinirali tudi s starejšimi mojstrovinami. Redni del koncerta so zaključili z energično izvedbo skladbe »Blues for Godzilla«. Navdušena množica je zahtevala obvezen dodatek. The Bellrays so s sobotnim nastopom potrdili, da so še vedno najbolj prepričljiva soul punk rock koncertna atrakcija, ki je ne velja zamuditi. Za bolj umirjen konec festivala sta poskrbela slovenska kovača rimane besede Murat & Jose z bendom.
Če potegnemo črto pod festivalskim glasbenim dogajanjem, lahko ugotovimo, da so The Bellrays edini resnično prepričali s svojim nastopom. Preostale zasedbe so nekako potonile, morda prav zaradi neenotnosti in razdrobljenosti celotnega glasbenega programa. Organizatorji bi lahko v prihodnje razmislili o bolj celovitem glasbenem kontekstu, saj se kombiniranje različnih popularnoglasbenih žanrov ni izkazalo kot najbolj uspešna metoda.
Njoke je degustiral Brane Škerjanc.
Komentarji
komentiraj >>