Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Sobota, 29. 3. 03, 19h: PAUL HUBWEBER/PAUL LOVENS/JOHN EDWARDS: PaPaJo (3076 bralcev)
Sobota, 29. 3. 2003
LukaZ



TOLPA BUMOV
sobota, 29. marec 2003 ob 19.00

PAUL HUBWEBER/ PAUL LOVENS/ JOHN EDWARDS: PaPaJo
(Emanem, 2002)

Angleško-nemški trio, ki zganja zvočne norosti v sferi svobodno improvizirane godbe, sestavljen iz pozavne Paula Hubweberja, selektiranih tolkal in famozne pojoče žage Paula Lovensa ter debelih strun kontrabasa v primežu Johna Edwardsa, bi na prvo uho bržkone pristavili k dediščini možate, robate in srčne, kritične in svetovljanske ognjene impro šole iz Nemčije. Tiste, ki je podobno kot britanska izšla iz skupnega korena - free jazza, a se je namesto iz bluezovske folkloristike napajala tudi v evropski klasiki in umetniških avantgardizmih. Kljub temu so, nasprotno kot Britanci, v muziciranju ves čas ohranili stik z afro-ameriško formo, čeprav je njihova godba njena kontrareakcija, ki je rezultirala avtonomno in značilno lastno zvočno estetiko, poimenovano tudi evropski jazz. Gre seveda za historično pomemben korak naprej, prehod od polja imitacije v polje inovacije, ki pa je tedaj botroval tudi dandanes rastočemu nazoru anti-amerikanizma. Seveda iz povsem drugih razlogov, da ne bo pomote. Ob neumornem sopihanju časa pa se ob pronicljivem drobnoslušanju nemških pionirjev, ala Peter Brötzmann in ostalih, vedno bolj na površju pojavljajo odsevi in odmevi temnopolte zvočne folkoristike. Morda smo ob plošči PaPaJo priča še eni kontrareakciji, ki se zrcali v ironičnosti naslova prve skupinske improvizacije ''Spout-Hole Blues'' in zakoliči kot izjava, drža v zaključni ''No Reason To Play The Blues''. V glasbi tria PaPaJo namreč ne boste zasledili nobenih bluezovskih shem niti nastavkov svobodnjaškega jazza niti zvočnega filigrantsva in drobljivosti ''britanske šole'', prej le subtilno zlitje zadnjih dveh elementov. Slišali pa boste izjemen prikaz skupne govorice, zlitje zvokov osvobojenih jarma tradicije in podvržene le lastnim osebnim kriterijem in trenutni ekspresiji. Kot radi rečemo po koncertu, jo muziki izjemno režejo skupaj ...

Pipravlja Luka Z.


Komentarji
komentiraj >>