Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Vojno stanje sveta - In Memoriam: Carlo Giuliani (3673 bralcev)
Sreda, 16. 7. 2008
tomazza



Nedavno zaključeni vrh osmih najbogatejših držav članic pravzaprav neformalnega kluba G8 na japonskem otoku Hokaido in včeraj zaključen sodni proces zaradi dogajanja ob vrhu G8 v Genovi leta 2001 imata skupno sporočilo. To je, da je oblastniške elite neoliberalnega kapitalizma in globalizacije profita in ne ljudi, kot jo ta podrazumeva, predvsem strah vsake politične alternative temu prežvečenemu modelu po meri elit in ne vsaj večine, če že ne tudi vseh ljudi. Zahodni neoliberalni režimi, tudi domača polit-komisarska kasta ni ob tem prav nobena izjema, očitno več niti sami sebi ne verjamejo, da je svet dobrih 60 let po uradnem zaključku zadnje svetovne vojne še naprej v miru, pač pa je vse bolj očitno, da gre za vojno stanje sveta.

Edina razlika med, glede na bližnja Bosno in Hercegovino ter Kosovo Sloveniji pravzaprav niti ne tako zelo oddaljenimi kraji demokratičnega deficita ter državami, ki se samooklicano razglašajo za demokratične, je pač v tem, da se v prvih za samoobstoj neoliberalne ideologije bojujejo vojaški in zasebni plačanci, v drugih pa umazano delo vzdrževanja obstoječih režimov opravljajo notranji organi oziroma bolj po domače kar policija. Kako to gre, je kot že rečeno, prve junijske dni demonstrirala Japonska. Denimo na Hokaido namenjene protestnike je lahko japonska policija prav po črki ponovno japonskega zakona brez pravzaprav kakega utemeljenega razloga pridržala tudi do 23 dni. V Aziji najbolj legendarnim protestnikom iz vrst južnokorejskih sindikatov, ki so znani po kar nekaj spektakularnih spopadih s policijo, pa so za vsak slučaj prihod na Japonsko prepovedali že v Koreji.

Tudi samo policijsko nasilje nad protestniki v Genovi leta 2001, ki ga je s stisnjenimi zobmi in kar se da polovičarsko moralo obsoditi tudi italijansko pravosodje, pa potrjuje predvsem to, da se v zadnjih 8 letih, od kar je padla prva smrtna žrtev, oziroma je bil umorjen Carlo Giulijani, pravzaprav res nič bistvenega ni spremenilo. Razen seveda tega, da je elite še nekoliko bolj strah in da se posledično stopnjuje tudi represija nad politično pač drugače mislečimi. Vojna se torej nadaljuje. Pravzaprav pa se prihodnje leto skupaj s srečanjem neformalnega kluba G8 ponovno seli na italijanska tla.

Da je elite sicer res še nekoliko bolj strah, kot jih je nemara bilo pred osmimi leti, pa sicer potrjuje tudi dejstvo, da nebodigatreba Silvio Berlusconi, že intenzivno premišljuje, da bi lokacijo prihodnjega srečanja prav po Živalski farmi glavnih osmih prascev sveta, prestavil kar na Sardinijo, kjer bi se tako kot na Japonskem režim lažje ubranil pred še naprej ob teroristih sebi glavnim motečim dejavnikom - protestnikom gibanja za globalno pravičnost in nove politične alternative. Nenazadnje je leta 2001 po ulicah Genove sprva korakalo, potem pa zaradi vsega silnega policijskega solzivca jokalo, nato pa še pred palicami in vodnimi topovi bežalo kakih 300 000 ljudi.

Toda ker je od takrat minilo 7 let, prvo konkretno policijsko obsodbo pa smo dočakali šele zdaj, je to dokaz, da niso počasni samo domači sodni mlini, pač pa da je, kadar to ustreza režimu, temu tako tudi v sosednji Italiji. Sojenj policistom je sicer nekaj že bilo, toda vsa so se končala z oprostilnimi sodbami. Tudi tokrat jih je od 45-ih policistov in drugih za represivne potrebe nad ljudmi zaposlenih javnih uslužbencev, ki so se zaradi nasilja nad protestniki, teptanja njihovega osnovnega človeškega dostojanstva in celo mučenja, znašli na zatožni klopi sojenja Bolzaneto, na prostost zaradi pomanjkanja dokazov odkorakalo 30. Le 15 pa jih je dobilo krajše zaporne kazni.

Ključna dilema tudi tega sojenja sicer že zdavnaj več ni, ali policijsko nasilje in s strani režima zaukazano sistematično teptanje človekovih pravic ob vsakokratnem vrhu G8 je ali ni prisotno. To je tako ali tako že samo po sebi umevno. Ključna dilema sojenja Bolzaneto je namreč bila, ali so palice vihtele, zobovja roke in podobno lomile prav konkretne in na zatožno klop postavljene osebe. Sreča oproščene trideseterice je tako zgolj v tem, da jih ob tem niso posneli oziroma da se jih tudi zaradi s strani režima nabavljenih čelad in druge represivne opreme, ob tem pač ni dalo z gotovostjo prepoznati.

Da je sicer temu tako, je zadnji dan vrha v Genovi poskrbela prav policija, ki je organizirano vdrla v independent media center v šoli Diaz in ob pretepanju in poniževanju tam navzočih poskrbela tudi za sistematično uničenje video in foto ter vsega drugega protestniškega arhiva. Nemara bo kako policijsko žrtveno jagnje tudi zaradi tega kako leto obsedelo na hladnem, saj naj bi se jeseni zaključil tudi sodni proces zaradi te epizode policijskega nasilja. Na zatožni klopi je izbranih 29 policistov, seveda pa je ponovno vprašanje, koliko od njih bodo tudi dejansko prepoznali.

Da je tudi italijanski režim res strah, sicer potrjuje do sedaj na do 11 letne zaporne kazni obsojenih 25 protestnikov. Še pred prihodnjim letom, ko bo gotovo nekje daleč od sleherniških oči ponovno v Italiji potekal vrh držav članic kluba G8, konkretneje pa že ta konec tedna, pa bodo neoliberalni režimi ponovno na preizkušnji, koliko represije in sile pravzaprav uporabiti. To nedeljo 20. julija bo namreč po vsem svetu potekala vsakoletna komemoracija v spomin na v Genovi ubitega Carla Giulijanija. Hkrati pa vas Haidi Giuliani, njegova mama, že sedaj vabi k pripravam za protest proti naslednjemu sestankovanju peščice najbogatejših držav in sprejemanju za ves svet usodnih odločitev, ki bo potekalo prihodnje leto na Sardiniji. Slava mu in Slava ji. Boj se nadaljuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s spominom na smrtno žrtev Carla Giulijanija in vojnim stanjem sveta v zobeh poskrbel Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>