Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Politično rekreativni OFF (3676 bralcev)
Četrtek, 17. 7. 2008
Nejc M.



OFF NAPOVEDNIK

Če že modernemu povprečnežu bedarij in kvaziobveznosti poln urnik ne dopušča pretiranega miganja, kaj lahko o prostemu času namenjenemu športu porečejo politiki, zgarani od dela v dobrobit državljanov. Zleknjeni v najrazličnejše fotelje na šport največkrat pomislijo šele v predvolilnem času ali ob takšnih ali drugačnih propagandnih trenutkih.

Malo bolj razširjeno politično športanje pa se obeta finskim ministrom. Njihova kolegica, ministrica za zdravje, Paula Risikko, je napovedala, da bodo od jeseni zasedanja finske vlade obogatena tudi s športnimi dejavnostmi. S pozitivnim zgledom naj bi tako finska vlada šport približala državljanom, ki jim telesne aktivnosti primanjkuje. Kako kronično, kaže podatek, da se kar sedeminpetdeset odstotkov Fincev in sedeminštirideset odstotkov Fink ubada s prekomerno telesno težo.

Ali se med finskimi ministri najdejo friki tipa Borut Pahor in Karl Erjavec zaenkrat še ni znano. Naj bi pa vlada predlog Risikkove že sprejela z navdušenjem.

Vi pa poslušate OFF Program Radia Študent, ki prisega na čim manj športa in tem manj kilogramov.

OFF PROGRAM

Argentinski senat je le z enim glasom večine zavrnil kmetijski davek na izvoz, ki je v preteklih mesecih po vsej državi izzval množične proteste. Več kot šestnajsturno debato, v kateri sta si bili obe strani nasproti s po šestintridesetimi senatorji, je na koncu odločil podpredsednik Julio Cobos in tehtnico nagnil na »protidavčno stran«. Vlada, ki je visoke davke do zadnjega opravičevala z »bojem proti revščini«, je že napovedala novo glasovanje v spodnjem domu parlamenta in s tem agonijo argentinskih kmetov podaljšala še za nekaj časa.

Ameriški obrambni minister Robert Gates želi v Afganistan poslati dodatne enote, saj od tam prihajajo novice o okrepljenih grožnjah talibanskih upornikov. Gates in admiral Mullen sta oštela Pakistan zaradi neučinkovitega preprečevanja prehajanja talibanov in njihovih soborcev v Afganistan. Medtem ko ZDA krepijo svoje sile ob afganistansko-pakistanski meji, kar Gates sicer zanika, Mullen napoveduje zmanjšanje števila svojih mladih agresorjev v Iraku. Bolj kritičen pa je bil Mullen do varnostnih razmer v Afganistanu. V nedeljo je bilo namreč v napadu na ameriško oporišče ubitih kar 9 ameriških vojakov. Šlo naj bi za enega najbolj krvavih napadov za ameriško vojsko v tej državi od leta 2001. Mullen je tudi dejal, da je sovražnik postal drznejši, sofisticiran in raznolik. Morda pa postaja bolj podoben agresorju.

O ostalem dogajanju v ZDA pa tudi tokrat tamkajšnja sodelavka Radia Študent, Lidija Poljaček:



Parlament v Ruandi je s spremembo ustave nekdanjemu predsedniku Paulu Kagameju podelil dosmrtno imuniteto. Kagame naj bi bil po obtožbah francoskega in španskega sodišča odgovoren za genocid nad Hutujci leta 1994, napad na letalo in uboj nekdanjega hutujskega predsednika Juvenala Habyarimana. Kagame je vse obtožbe že pred časom zanikal in krivdo za Habyarimanovo smrt naprtil hutujskim ekstremistom.

Več kot 200 ljudi se je udeležilo protestov pri največji državni borzi v Pakistanu. Razbitih je bilo veliko oken, najmanj dva človeka pa sta poškodovana. V Islamabadu in Lahore-u so protestniki pred lokalnimi borzami zažigali gume. Zahtevali so začasno zaprtje državne borze, da bi s tem preprečili nadaljnje padanje delnic. Cene delnic so od ponedeljka padle za 14 odstotkov in ta teden dosegle najnižjo točko v zadnjih 18 mesecih. Analitiki pravijo, da je krizo v zaupanje v pakistansko gospodarstvo povzročila povečana obremenitev zadolževanja podjetij in posameznikov. Ne morejo pa delničarji zavarovati svojih delnic, kot to lahko naredijo kmetovalci za svoje pridelke in jim je potem po toči in neurju vsa škoda povrnjena.

Papež Benedikt XVI., ki na svojem »dvoru« v Vatikanu redno gosti najrazličnejše pajace vseh vrst – od nogometašev do estradnikov – je na dnevu mladih v Sydneyju ponovno dvignil prst in požugal modernemu svetu. Ratzy je avstralsko mladež poučil, da pop kultura, potrošništvo in kar je še modernih trendov dajejo napačne zglede in kažejo, da je z moderno družbo »nekaj narobe«. Mogoče je dobro, da se začne Benedikt malo spogledovati s časi srednjega veka, ko krščanska kao-metafitzika še ni bila v krizi in je bila družba idealna. Poleg tega se je papež tekom svojega avstralskega obiska dotaknil še izpetih tem, kot sta varovanje okolja in spolne zlorabe. Mir z njim in s srednjim vekom.

Evropska komisija je predstavila načrte za zaščito industrijske lastnine in sprejela dve pobudi za zaščito na področju intelektualne lastnine. Novi ukrepi naj bi predvsem pomagali pri preganjanju piratstva in ponarejanja, dostop do zaščitene industrijske lastnine pa omogočila vsem inovatorjem. Za primeren znesek, seveda. Na področju intelektualne lastnine komisija predlaga podaljšanje glasbene zaščite iz petdesetih na petindevetdeset let. Nikoli ne bodo zjebali piratstva, pa naj delajo, kar hočejo.

Irski ministri so se ostro odzvali na izjavo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da naj bi morali zopet na referendum. Minister za zunanje zadeve Micheal Matin je dejal, da Irske ne bo nihče ustrahoval. Sarkozy vztraja, da Lizbonska pogodba mora biti sprejeta, ovire, ki pa ji stojijo na poti, naj bi bile odpravljene še v času francoskega predsedovanja EU. Lizbonska pogodba namreč ne more začeti veljati, dokler je ne ratificira vseh 27 članic. Sarkozy je zato tudi dodal, da se bo Irska morala ponovno odločiti, kar dejansko implicira naređenje. Francoski predsednik se v ponedeljek odpravlja na Irsko, kjer naj ne bi delil nasvetov, temveč naj bi prisluhnil. Vendar so Irci že pred referendumom napovedali, da se tokrat ne bodo ponovno odločali, kot so se glede pogodbe iz Nice.

Državni zbor odloča o predlaganih spremembah pri dohodnini. Vlada naj bi s predlogom želela zvišati prag letnega dohodka, ki omogoča splošno olajšavo in uvaja olajšave za investicije. Vladina novela zakona vključuje dodatne davčne olajšave v višini 2000 evrov za tiste, ki na leto ne zaslužijo več kot borih 8300 evrov in 1000 evrov olajšave za tiste, ki ne prigarajo več kot 9300 evrov. Oblast tudi predlaga spremembe, kar zadeva dohodnin na področju manjših davčnih zavezancev, kmetijstva in športnikov. Noveli zakona, ki sta ju predlagala državni svet in skupina 22 poslancev, pa po oceni matičnega odbora za finance nista primerna za nadaljnjo obravnavo. O sami noveli 22 poslancev nam bo več povedal poslanec LDS Milan Petek.




Jutri se bo z že pred časom napovedano javno predstavitvijo mnenj v državnem zboru nadaljevala politična farsa z Izbrisanimi. Bojkotu civilnih iniciativ in opozicije se je pridružil Amnesty International. O razlogih za takšno odločitev Blaž Kovač:



ODPOVED: Četrtkov OFF sta stipkala Tina in Nejc.


Komentarji
komentiraj >>