Četrtek, 24. 7. 2008
mcolner
* Pred nekaj dnevi je luč sveta ugledala druga studijska plošča ene najbolj vročih dekliških zasedb tega trenutka. CSS ali Cansei de Ser Sexy je skupina glasbenic in enega glasbenika iz brazilskega Sao Paola, ki se je odločila na svojstven način povzeti stereotipe sodobne pop glasbe in jih predelati v nekakšni lahkotni, minimalistični izvedbi. Tako se je pridružila široki paleti ženskih izvajalk, ki so v zadnjih letih s specifično zmesjo elektra in rocka ter z bolj ali manj izrazito feministično izjavo preplavile svetovno glasbeno sceno.
CSS so ubrali podobno pot, ki jih je v dokaj kratkem času s pomočjo prijateljev popeljala od skoraj zajebantskega garažnega projekta do super skupine z pogodbo velike založbe v žepu. Zasedba se je zbrala v domačem mestu leta 2003 in zaradi svojega socialnega statusa, ki je tamkaj skoraj obvezno pogojen z barvo kože, uspela dokaj hitro poseči v smetano lokalne, predvsem elektronsko usmerjene glasbene scene. Naziv si je skupina nadela na podlagi vehementne izjave pop dive Beyonce, da je utrujena biti seksi. Cansei de ser Sexy je neposreden prevod te fraze v brazilski jezik.
Pot do uspeha te skoraj dekliške skupine pa vendarle ni bila ravno naključna. Od samih začetkov so preko internetnih kanalov, konkretno portala Trama Virtual, nekakšnega brazilskega ekvivalenta Myspacea, dobivale neverjetno podporo, ki je povsem primerljiva z delovanjem najresnejših glasbenih založb. Trama Virtual je promoviral zasedbo z vsemi sredstvi tako na domačih tleh kot v mednarodnem prostoru, obenem pa je založil njihov istoimenski prvenec iz leta 2005.
Uspeh ob trdem promocijskem delu torej ni mogel izostati. Naslednje leto je prvenec ugledal ponovno izdajo pri založbi Sub Pop in si začel pridobivati pomembno mesto na globalnem glasbenem zemljevidu, kjer je CSS menda kmalu postal najbolje prodajani brazilski glasbeni artikel. Po letih samopromocije in utrjevanja hitov prvega albuma je prišel čas za nadaljevanje in vedno nehvaležno potrjevanje izrazne vrednosti njihovih produktov.
Album Donkey je bil posnet v Sao Paolu pred nekaj meseci, tako da je prvi singel The Rat is Dead, ki ga je bilo moč zastonj potegniti iz spleta, udaril ob radijske valove že ob koncu aprila. Prav v tem času je zasedbo zapustila ustanovna članica, basistka Iracema Trevisan, ki je posledično naredila prostor še za enega moškega člana ekipe, ki zdaj tvorita zanesljivo ritem sekcijo.
Že začetni toni nove plošče nas povedejo v svet značilnega občutja – pogojno rečeno – alternativnega pop rocka, ki se napaja pri mnogih podzemnih ali mainstream izvajalcih, vendar je vselej preinterpretiran v značilni CSS maniri. Vseeno je treba priznati, da je novi izdelek že na prvi posluh zgolj nekakšen zvokovno kakovostnejši prepis že poznanih viž, ki so v nekaj letih postale prave uspešnice svetovnih plesišč. Monotono post punkovsko oziroma diskoidno ritmično občutje se vleče iz komada v komad, kjer so malce predelani refreni zgolj bližnji spomin na spevnega, nalezljivega in skorajda neponovljivega predhodnika.
Tako je tokrat namesto velikega hita Alala kot tretji komad na plošči, ki s svojo pozicijo že iniciira potencial hita, Raggae All Night, ki v pristni disko maniri povzema bizarne koščke regija. Komadi so večinoma ustvarjeni v preprosti maniri dokaj rockerskih kitar, kar pa skupaj z ritem sekcijo daje prosto pot povprečnemu glasu pevke Lovefoxxx. Komadi tako variirajo med disko klasikami in rockerskimi vižami kakšnih Pixies, Garbage in Hole. Ob izboljšani produkciji se zasedba tudi vse bolj približuje omenjenim izvajalcem, saj je njihova malce surovejša izvedba in način ustvarjanja s ploščo Donkey in vse večjimi komercialnimi ambicijami očitno pozabljena.
Mineštra glasbenih žanrov, ki še najbolj spominja na preprost plesni pop, je odigrana brez odvečnih glasbenih zank in kompozitorskih trikov. Tako je minimalizem izvedbe še vedno prevladujoča forma CSS. A takšna oblika je obsojena, da se ob pomanjkanju svežih idejnih impulzov izjemno hitro izpoje. Glasbena slika te brazilske zasedbe je deklarirano sveža, lahkotna, poletna, vendar ne ponuja tistih mentalnih preskokov, ki jih lahko ponudijo kompleksnejši izvajalci ob večkratnem poslušanju posamičnih komadov.
Plošča Donkey je narejena za hitro konzumiranje in usidranje v bobniče širnega poslušalstva. Če je bil prvenec CSS svež in zanimiv zaradi svoje neposrednosti, je naslednik vse preveč neinovativen in povzet po predhodniku, nekakšna osladna pop kopija izvirnega začetka kariere z boljšo produkcijo in večjim komercialnim uspehom.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>