OFF NAPOVEDNIK
Končno je ruska komunistična stranka začela vleči prave poteze. Njena veja iz Sankt Peterburga je namreč od ruske pravoslavne cerkve zahtevala – ne prosila – naj Josifa Visarijonoviča Džugašvilija Stalina razglasi za svetnika. Pri tem se sklicuje na nek cerkveni dokument iz leta 1949, v katerem je cerkev označila Stalinovo politiko za pozitivno. A očitno se s Stalinovo svetostjo ne strinja aktualna ruska pravoslavna cerkev, saj je predstavnik moskovskega patriarha ta dobronamerni predlog komunistov v obliki zahteve označil za nezaslišanega. Pri tem je spomnil na preganjanje vernikov v času komunizma.
Stalin je sicer res naredil veliko dobrega za Rusijo in svet, če odmislimo tistih nekaj milijonov poslanih v gulage, lakoto in cenzuro, vseeno pa nekaj ne štima. Kako lahko komunisti sploh hočejo beatifikacijo kogarkoli? Ruski komunisti so tako pokazali, da je Rusija končno zares na pravi poti in zrela za enaindvajseto stoletje ter članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji. Popolna zmeda na vseh področjih.
Berete tradicionalno-stalinističen OFF Program Radia Študent!
OFF PROGRAM
Mediji po vsem svetu, najmanj pa po Evropi in ZDA, poročajo o prijetju Radovana Karadžića, voditelja bosanskih Srbov v času vojne v Bosni, ki so ga srbske varnostne sile po trinajstih letih bega aretirale v enem od predmestij Beograda. Novica je seveda pretresla Balkan. V Beogradu so bili sicer manjši protesti, vendar niso vredni omembe, zbralo se je namreč le nekaj deset nacionalistov iz skrajno desničarske organizacije OBRAZ, končalo pa se je le z nekaj aretacijami. Preiskovalni sodnik je zaslišanje že opravil in naj bi odobril izročitev haškemu sodišču. Prijetje Karadžića je bil dolgo časa eden od glavnih pogojev za začetek približevanja Srbije Evropski uniji, drugi je seveda aretacija Ratka Mladića. Sedaj se bo videlo, kako bo Evropska unija reagirala tudi v praksi. Deklarativno je seveda pohvalila aretacijo Karadžića in napovedala za Srbijo pozitivne ukrepe.
O prijetju Karadžića smo govorili z urednikom Balkan Investigative Reporting Network-a, Aleksandrom Vašovićem, in ga prosili za komentar tega dogodka:
Kakšna pa je situacija v Beogradu v luči tega dogodka?
Odmevne aretacije so se dogajale tudi drugje po Evropi, natančneje v Španiji. Španska policija je med racijo, ki je potekala v več baskovskih mestih, aretirala najmanj devet domnevnih pripadnikov ETE. Policiji naj bi uspelo razbiti enega najbolj dejavnih poveljstev ETE, in sicer Vizcaya. Med aretiranimi je namreč tudi Arkaitz Goikoetxea, eden najbolj iskanih članov ETE, ki je na begu že od leta 2003. Španski notranji minister Alfredo Pérez Rubalcaba je dejal, da ne morejo zagotoviti, da je Goikoetxea edini poveljnik ETE, vsekakor pa naj bi bil najbolj dejaven. Omenjeno poveljstvo naj bi bilo odgovorno za večino Etinih napadov po razglasitvi prekinitve ognja junija lani. Maja letos je bil na jugu Francije aretiran domnevno najvišji vodja ETE, Francisco Javier Lopez Pena.
Na drugi strani Evrope, v Rusiji, se mudi na obisku venezuelski predsednik Hugo Chávez. Zavzel se je za strateško zavezništvo z Rusijo, ki bi Venezuelo zaščitilo pred grožnjami Združenih držav. Chávez naj bi v Rusiji podpisal vrsto sporazumov o nakupu ruskega orožja v vrednosti 1,25 milijarde evrov. Med drugim naj bi naročil reaktivna letala, podmornice, protiletalsko obrambo, morda si bo privoščil še tanke. Kljub takšnemu arzenalu Chávez trdi, da so zavezani miru, a morajo krepiti svojo obrambo. Venezuelski predsednik želi z Rusi govoriti tudi o možnosti ustanovitve skupne banke in investicijskega mehanizma, dotaknili pa se bodo tudi širitve energetskega sodelovanja med ruskim Lukoilom in venezuelskim Petroleos de Venezuela.
Sodelovanje se obljublja tudi v Zimbabveju. Dosežen je bil okvir, v katerem naj bi se predsednik Mugabe in opozicijski voditelj Tsvangirai dogovorila o delitvi oblasti. Sporazum naj bi bil dosežen v dveh tednih. Ne glede na to bo Evropska unija razširila seznam zaveznikov Mugabeja, ki bodo podvrženi sankcijam. Tsvangirai je napredek označil za zgodovinskega, saj se je z Mugabejem srečal prvič v več kot desetletju. Vendar poznavalci pravijo, da dogovor še nič ne pomeni, saj se niso dotaknili najbolj perečih tem, še posebej prihodnjega statusa predsednika Mugabeja. Mugabe je še vedno predsednik, čeprav je na letošnjih predsedniških volitvah v prvem krogu zmagal Tsvangirai. Oblast mu takrat zmage ni priznala, zato se je v drugem krogu povlekel iz tekme in Mugabe je neovirano prišel do novega mandata.
Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama se pridno vživlja v svojo potencialno novo funkcijo. Po obisku Afganistana se sedaj mudi v Iraku, in sicer v provinci Al Anbar, kjer se je srečal s tamkajšnjim guvernerjem Mamunom Samijem Rašidom. Srečal se je že tudi z iraškim premierom Nurijem al Malikijem, ki je podprl Obamov načrt o umiku ameriške vojske iz Iraka do konca leta 2010. Po Iraku bo šel Obama v Jordanijo, nato v Izrael, turnejo pa bo sklenil v Evropi, in sicer bo obiskal še Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo.
Organizacija SEEMO – South East Media Organisation - je na mednarodni novinarski inštitut, na grško notranje ministrstvo ter na grškega premiera Kostasa Karamanlisa naslovila protestno noto, v kateri obsojajo ravnanje carinikov, ki makedonskih novinarjev ta vikend niso pustili, da bi pokrivali kulturni dogodek na severu Grčije. Novinarji televizijskih hiš TV A1, TV A2 in še nekaterih tiskanih medijev so sicer imeli vse potrebne vize, dogodek pa bi jim pustili spremljati, če bi na meji pustili kamere in druge tehnične pripomočke, na kar pa seveda niso pristali. Gre za nadaljevanje grško-makedonskega spora okoli imena Makedonija, zaradi česar pa marsikdo iz Makedonije ne more v Grčijo, kot tudi Makedonija zaradi tega še vedno ni začela pristopnih pogajanj z EU. O dogodku ta vikend in o protestni noti smo govorili z Oliverjem Vujačićem, generalnim sekretarjem organizacije SEEMO:
Komentarji
komentiraj >>